Århus Mesto na Danskem.
órhus
Dansko črko å izgovarjamo kot o.
Abdelkader Ghezzal Alžirski nogometaš, rojen v Franciji.
abdelkádər gedzál, abdelkádra gedzála, abdelkádrov
2. sklon Abdelkadra Ghezzala, pridevnik Abdelkadrov
Pri Alžircih smo upoštevali zapis imen in priimkov v francoskem jeziku, kot jih je pred svetovnim prvenstvom Mednarodna nogometna zveza na svoji spletni strani objavila leta 2010. Pri tistih, ki so bili rojeni v Franciji, smo navadno upoštevali francosko izgovarjavo, po pravilih za prevzemanje v slovenski knjižni jezik. Pri v Alžiriji rojenih nogometaših pa podomačeni izgovor.
Abdullah Gül Turški politik.
ábdulah gíl
Ime Abdullah izgovarjamo v ustaljeni podomačeni obliki.
Turški ü zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z i-jem.
Abdullah Öcalan Kurdski aktivist.
ábdulah edžalán
Ime Abdullah izgovarjamo v ustaljeni podomačeni obliki.
Turški ö zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem, c izgovarjamo kot dž.
Abhisit Vejjajiva Tajski politik.
apísit vejčáčiva
Abidžan Mesto v Slonokoščeni obali.
abidžán
Slonokoščena obala je nekdanja francoska kolonija. Uradni jezik je francoski, zato ime mesta izgovarjamo po francoskih izgovornih pravilih in ga naglasimo na zadnjem zlogu.
Abuja Glavno mesto Nigerije.
abúdža
Achille Occhetto Italijanski politik.
akíle okéto
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k.
Adam Hrycaniuk Poljski košarkar.
ádam hricánjuk
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Poljsko črko y prevzemamo s slovenskim fonemom i, v izvirniku pa je trdi i.
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom j.
Adam Michnik Poljski zgodovinar.
ádam míhnik
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom h.
Adam Waczyński Poljski košarkar.
ádam vačínski
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje cz izgovorimo s fonemom č.
Poljsko črko y prevzemamo s slovenskim fonemom i, v izvirniku pa je trdi i.
V poljščini mehčani soglasnik ń v izgovoru prevzemamo z n.
Adlene Guedioura Alžirski nogometaš, rojen v Franciji.
adlên gedjurá
Pri Alžircih smo upoštevali zapis imen in priimkov v francoskem jeziku, kot jih je pred svetovnim prvenstvom Mednarodna nogometna zveza na svoji spletni strani objavila leta 2010. Pri tistih, ki so bili rojeni v Franciji, smo navadno upoštevali francosko izgovarjavo, po pravilih za prevzemanje v slovenski knjižni jezik. Pri v Alžiriji rojenih nogometaših pa podomačeni izgovor.
Adrien Moerman Francoski košarkar.
adriên moermán
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
aerodrom Letališče.
aerodróm
agencija
agencíja
Pravopisni slovar 2001 poleg oblike [agencíja] dopušča tudi obliko [agéncija]. Za zborno izreko svetujemo le prvo navedeno obliko. Enako na priponskem obrazilu pravilno naglasimo [diskusíja], [televizíja], [magíja], [kategoríja], [eksplozíja], [kartuzíja], [fobíja], [evtanazíja] …
Agnieszka Radwańska Poljska teniška igralka.
agnjéška radvánska
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje sz izgovorimo s fonemom š,
gn pa gn, ne nj (kot npr. v italijanskem in francoskem jeziku).
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo j.
V poljščini mehčani soglasnik ń v izgovoru prevzemamo z n.
Agustín Delgado Ekvadorski nogometaš.
agustín delgádo
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Ajaccio Glavno mesto Korzike.
ajáčo
Uporabljamo ustaljeno italijansko različico izgovora.
Ajatola Musavi Ruholah Musavi Homeini, bolj znan kot ajatola Homeini, iranski verski in politični voditelj.
ajatóla musávi
Za perzijski jezik je značilen naglas na zadnjem zlogu, ki je v slovenščini redek. Končniški naglas se izgublja, zato imena, naglašena na končnici, naglasno domačimo, tj. prestavimo naglas večinoma za mesto proti začetku besede, podobno kot špansko Bogotá – [bogóta], Panamá – [pánama] ali rusko [maskvá] – [móskva].
Akbar Hašemi Rafsandžani Iranski politik.
ákbar hašémi rafsandžáni
Za perzijski jezik je značilen naglas na zadnjem zlogu, ki pa je v slovenščini redek. Končniški naglas se izgublja, zato imena, naglašena na končnici, naglasno domačimo, tj. prestavimo naglas večinoma za mesto proti začetku besede, podobno kot špansko Bogotá – [bogóta], Panamá – [pánama] ali rusko [maskvá] – [móskva].