Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Marta Trobec

Objavljeno dne

Warren Zaïre-EmeryFrancoski nogometaš.

varên zaír emrí, varêna zaírja emríja

Warrena Zaïreja Emeryja

Prevzete besede, ki so naglašene na zadnjem ali edinem zlogu, pogosto izgovorimo s širokim e oziroma o: Jack, John, Bob, Brad, Chopin, Rodin, Petain …, enako tvorjenke iz njih: Jackson, Johnson … Ni pa to pravilo – ozko izgovorimo Ted, Ned, Tom, Jeb …

Objavljeno dne

Adrien RabiotFrancoski nogometaš.

adrijên rabjó, adrijêna rabjója

Adriena Rabiota

Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Adrien [adrijên] tudi Cyprien [siprijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên] …

Objavljeno dne

Jonathan ClaussFrancoski nogometaš.

žonatán klós, žonatána klósa

Jonathana Claussa

Francosko črko j izgovorimo ž,
dvočrkje au pa s fonemom o;
naglas je v francoskem jeziku na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Matisse [matís].
Zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana, saj izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika.

Objavljeno dne

Dayot UpamecanoFrancoski nogometaš.

dajó ipamekanó, dajója ipamekanója

Dayota Upamecanoja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ay pred samoglasnikom izgovorimo aj: Bayonne [bajón];
črko u pa s fonemom i.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: metro [metró] metroja [metrója] z metrojem [metrójem]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika: Upamecanojev [ipamekanójev].

Objavljeno dne

Ferland MendyFrancoski nogometaš.

ferlán mendí, ferlána mendíja, s ferlánom mendíjem

Ferlanda Mendyja, s Ferlandom Mendyjem

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -í, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: etui [etuí] etuija [etuíja]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Mike MaignanFrancoski nogometaš.

májk menján, májka menjána

Mika Maigna

Ime Mike je angleško.
Francosko dvočrkje ai izgovorimo e: Baudelaire [bodlêr],
dvočrkje gn pa nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.

Objavljeno dne

Brice SambaFrancoski nogometaš.

brís sambá, brísa sambája; brísov, sambájev

Bricea Sambaja; Briceov, Sambajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
C pred e izgovorimo s.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Zola [zolá] Zolaja [zolája]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju: s Sambajem [s sambájem], temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika: Sambajev [sambájev].

Objavljeno dne

N’Golo KantéFrancoski nogometaš.

ngoló kanté, ngolója kantêja

N'Goloja Kantéja

Francosko črko é izgovorimo e; nenaglašeni končni e pa je nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -é ali -o, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Mathieu [matjé], Mathieuja [matjêja]; Miró [miró], Mirója [mirója].
Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju: z N'Golojem Kantéjem [ngolójem kantêjem], temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika: N'Golojev [ngolójev], Kantéjev [kantêjev].
E pred j izgovorimo široko.

Objavljeno dne

ZürichKraj v Švici.

círih, v círihu, iz círiha

v Zürichu, iz Züricha

Nemško črko z izgovorimo s fonemom c.
Nemški ü zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z i-jem (München [mínhən]).
Dvočrkje ch izgovorimo h.

Objavljeno dne

ThiaisPredmestje Pariza.

tjé, v tjêju, iz tjêja

v Thiaisu, iz Thiaisa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H se razen v redkih izjemah ne izgovarja: Henri [anrí].
I pred samoglasnikom izgovorimo j: Pierre [pjêr];
dvočrkje ai pa s fonemom e: Baudelaire [bodlêr].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Garros [garós]), včasih ne (Amiéns [amjen]).

Objavljeno dne

Mattias SkjelmoseDanski kolesar.

matíjas skjélmose, matíjasa skjélmoseja, z matíjasom skjélmosejem;
skjélmosejev

Mattiasa Skjelmoseja, z Mattiasom Skjelmosejem; Skjelmosejev

V pravopisni razpredelnici za danski jezik je samo en primer imena s s med dvema samoglasnikoma, Baggesen: izgovor je zapisan s s.

Objavljeno dne

Guillermo del ToroMehiški režiser, scenarist in producent.

giljêrmo del tóro, giljêrma del tóra

Guillerma del Tora

V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, naglašene na predzadnjem zlogu: Alonso [alónso], Pablo [páblo].
Gu pred e ali i izgovorimo g.
Sklop ll izgovorimo lj: Sevilla [sevílja], Murillo [muríljo].
Naglašeni e pred r-jem v prevzetih besedah izgovorimo široko.

Objavljeno dne

AlhambraPalačni kompleks v Španiji.

alhámbra

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik.
V slovenščini je bil v preteklosti ustaljeni izgovor s h. Sicer je v španščini h nemi; tak izgovor je vedno pogostejši tudi v slovenščini: [alámbra].

Objavljeno dne

bezegRastlina.

bə̀zəg bə̀zga in bəzə̀g bəzgà

bezga

Besedo lahko naglasimo ali na osnovi ali na končnici. V knjižnem jeziku je normiran izgovor s polglasnikom.

Objavljeno dne

dežPadavina.

də̀ž dežjà in də̀žja

dežja

V sklonskih oblikah je lahko naglašena osnova ali končnica. Izgovor je s polglasnikom.