Adur Etxezarreta Španski smučar, po rodu Bask.
adúr ešezaréta
adúr ešezaréta
aléš espargaró
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja.
Zvezo ix izgovarjamo s fonemom š: Baix Camp [báš kám].
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o.
alèš kantarúti
álin dánjot
álison van êjtvank
Dvočrkje uy v nizozemskem jeziku izgovorimo z ej.
anatólij fedorúk, anatólija fedorúka
V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
andréjas héfliger
Dvočrkje ae izgovorimo e.
andrêj gràh vótmov, andrêja gráha vótmova
2. sklon Andreja Graha Whatmougha
êndru kárnegi, kárnegijev
Carnegiejev
andríj sadôvi, andríja sadôvega
V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
Pri osebnih imenih drugače obravnavamo rojstno ime in priimek na -iй, ker gre za etimološko različen izvor. Imena zapisujemo z -ij (Андрій – Andrij, Віта́лій – Vitalij), priimke pa z -i (Садови́й – Sadovi, Зеле́нський – Zelenski).
Ime sklanjamo po samostalniški sklanjatvi, priimek pa po pridevniški (tako je tudi v izvirnem jeziku).
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.
andrúla vasilíju
ang. Androulla Vassiliou
V grškem jeziku ostrivec vedno zaznamuje naglasno mesto.
Grško Ανδρούλλα Βασιλείου prečrkujemo fonetično (prim. pravopisno razpredelnico za novogrško pisavo, člen 1108):
dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi;
dvočrkje ou izgovorimo u.
ándžej dúda
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž; če je pred njim nezveneči soglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Krzysztof [kšištof], Przybyszewski [pšibiševski].
êntoni albanéze
Ker je po očetu Italijan, smo upoštevali italijansko izgovarjavo priimka. Tudi sam je opozoril na izvorni izgovor. (Različic je sicer veliko.)
S med dvema samoglasnikoma ali pred zvenečimi soglasniki izgovarjamo kot z.
antuán dǝ sent-egziperí, sent-egziperíjev
Saint-Exupéryjev
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
V besedi saint črko t izgovorimo, če ji sledi samoglasnik, v nasprotnem primeru ne: Saint-Saëns [sen-sáns].
Francosko črko x izgovorimo gz oziroma ks, u izgovorimo i (Tartuffe [tartíf]).
antón rúbinštejn
ántwerpən
ártur rúbinštajn
ári grása
Črko ç v portugalskem jeziku izgovorimo s fonemom s.
ástor pjacóla; pjacólov
Piazzollov
V slovenskem jeziku se je ustalil italijanski izgovor priimka. V španskem jeziku je izgovor [pjasóla]
atlántida