Alexander Van der Bellen Avstrijski politik.
aleksánder van der bélən, aleksándra van der bélna
Alexandra Van der Bellna
aleksánder van der bélən, aleksándra van der bélna
Alexandra Van der Bellna
álfred gúzənbauer
Črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.
ángela mêrkəl
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
ármin lášet
Nemški sch izgovorimo š (prim. pa nizozemski jezik: sch na začetku besede ali drugega dela zložene besede izgovorimo sh, sicer pa s: Scheveningen [shéveningən], Friesche Wad [fríse vád-], na koncu besede je večinoma š: Mulisch [múliš]).
dízburg, dízburški
Napačno: [dúisburg].
Duisburg je ohranil staro pisavo; ui se po nemško izgovori ü, nemški ü pa zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z i-jem, torej [dízburg].
elfríde jélinek
Njen priimek je češkega izvora in ima nad i-jem diakritično znamenje (zapis: Jelínek), ki pa ne označuje naglasnega mesta. Naglašen je prvi zlog.
féliks méndǝlzon
Dvojni s iz nemščine prevzemamo s s-jem, vendar gre pri tem priimku za posebnost oziroma za izgovor na morfemski meji: {Mendels}{Sohn} izg. [méndǝls-zón] (Mendelsov sin).
gínter ferhôjgən
Nemški preglašeni samoglasnik zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: ü z i-jem, ö z e-jem (München).
Črko v izgovorimo f: Volkswagen [folksvágən].
Dvočrkje eu izgovorimo s fonemom oj: Freud [frójd-].
gínter étinger
Nemški preglašeni samoglasnik zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: ü z i-jem, ö z e-jem.
žán klód júnker
johánes hán
H-ja ne izgovorimo, če ni na začetku besede ali morfema.
Dvojni soglasnik izgovorimo enojno.
jêrg hájder
Preglašeni samoglasnik ö v slovenščino prevzamemo kot e, in ker je naglašen in stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
H izgovorimo, če je na začetku besede ali morfema.
Dvočrkje ai izgovorimo aj (prim. pa francoski jezik: dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé]).
józef fíšer
Črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.
Nemški sch izgovorimo š (prim. pa nizozemski jezik: sch na začetku besede ali drugega dela zložene besede izgovorimo sh, sicer pa s: Scheveningen [shéveningən], Friesche Wad [fríse vád-], na koncu besede je večinoma š: Mulisch [múliš]).
kéln
Nemške preglašene samoglasnike zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: ö z e-jem, ü z i-jem (München, Zürich).
líenc
Ime mesta pravilno naglašujemo na i-ju, Linz pa izgovarjamo [linc].
márkus zéder, márkusa zéderja
2. sklon Markusa Söderja
Nemški ö zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.
Črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.
ríhard vájczeker
Dvočrkje ch izgovorimo h; v glavnem na začetku besede pa k.
Dvočrkje ei izgovorimo aj: Einstein [ájnštajn].
Črko z izgovorimo s fonemom c.
Črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.
Nemški ä zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.
sánkt móric
Pri izgovoru uporabljamo naglasno obliko, kakršno navajajo vsi slovenski izgovorni priročniki (pravopis 2001, Leksikon CZ, Slovenski veliki leksikon), to je [sánkt móric]. Tujejezični slovarji poenoteno navajajo še [moríc], v retoromanskem jeziku pa imajo za isti kraj še obliko San Murezzan.
sebástjan fétәl
V nemškem jeziku se osebno ime Sebastian naglasi na drugem zlogu.
Črko v izgovorimo f: Volkswagen [folksvágən].
štéfan láje
Črkovna sklopa ei in ey se v nemškem jeziku izgovorita kot aj.