Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: B

Objavljeno dne

Brice SambaFrancoski nogometaš.

brís sambá, brísa sambája; brísov, sambájev

Bricea Sambaja; Briceov, Sambajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
C pred e izgovorimo s.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Zola [zolá] Zolaja [zolája]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju: s Sambajem [s sambájem], temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika: Sambajev [sambájev].

Objavljeno dne

bezegRastlina.

bə̀zəg bə̀zga in bəzə̀g bəzgà

bezga

Besedo lahko naglasimo ali na osnovi ali na končnici. V knjižnem jeziku je normiran izgovor s polglasnikom.

Objavljeno dne

Jean-Paul BelmondoFrancoski igralec.

žanpól belmóndo

V slovenskem okolju se je v preteklosti uveljavil izgovor priimka z naglasom na prvem o.
Priimek je sicer italijanski, sicilijanski.
Po francosko se izgovori z naglasom na končnem -o: [belmondó], kar v slovenščini vpliva na sklanjanje (Belmondoja) in tvorbo svojilnega pridevnika (Belmondojev).

Objavljeno dne

Tatxo BenetKatalonski poslovnež.

táčo benét, táča benéta, s táčem benétom; táčev

Tatxa Beneta, s Tatxem Benetom; Tatxev

Pri prevzemanju iz katalonskega jezika dvočrkje tx izgovorimo č, prim. Arantxa Sánchez [aránča].
Ne upoštevamo ukanja in ikanja, tj. izgovora nenaglašenega o-ja z u in nenaglašenega e-ja z i.
Besede, ki se končajo s samoglasnikom, so naglašene na predzadnjem zlogu; tiste, ki se končajo na soglasnik, pa na zadnjem.

Objavljeno dne

Blake LizotteAmeriški hokejist.

blêjk lizót, blêjka lizóta; blêjkov, lizótov

Blaka Lizotta; Blakov, Lizottov

Z naglasom na o izgovori svoj priimek njegov lastnik.
Prevzete besede pa praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o.
E, ki mu sledi j, izgovorimo široko.

Objavljeno dne

La BeaujoirePredel v Nantesu; tudi stadion.

la božu̯ár

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Tričrkje eau izgovorimo s fonemom o,
j s fonemom ž.
Dvočrkje oi prevzemamo z oa (npr. Renoir [renoár]; Loara (fr. Loire)) ali z u̯a (François [fransuá] Antoine [antu̯án], Benoît [benu̯á]).

Objavljeno dne

Justine Braisaz BouchetFrancoska biatlonka.

žistín brezáz bušé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
J izgovorimo s fonemom ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Francosko črko u izgovorimo i (Tartuffe [tartíf]); za q in g se ne izgovarja: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
S med samoglasnikoma izgovorimo kot z (Toulouse [tulúz-]).
Dvočrkje ou izgovorimo u, ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]); končni z v priimku ni nemi, ker ga izgovori lastnica priimka.

Objavljeno dne

BlagušKraj v Sloveniji.

blagúš, na blagúšu, z blagúša; blagúški

na Blagušu, z Blaguša; blaguški

Naglas na u je tudi v leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena (1985) in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (2009).