Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: S

Objavljeno dne

Mattias SkjelmoseDanski kolesar.

matíjas skjélmose, matíjasa skjélmoseja, z matíjasom skjélmosejem;
skjélmosejev

Mattiasa Skjelmoseja, z Mattiasom Skjelmosejem; Skjelmosejev

V pravopisni razpredelnici za danski jezik je samo en primer imena s s med dvema samoglasnikoma, Baggesen: izgovor je zapisan s s.

Objavljeno dne

Willy SagnolFrancoski nogometni trener.

vilí sanjól, vilíja sanjóla

Willyja Sagnola

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Matisse [matís].
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Paul [pól], Claudel [klodél].

Objavljeno dne

Albert SpeerNemški arhitekt.

álbert špêr, álberta špêra

Alberta Speera

Nemško dvočrkje sp izgovorimo št na začetku besede ali na začetku morfema. Enako velja za sklop st.
Naglašeni e pred r-jem v prevzetih besedah izgovorimo široko.

Objavljeno dne

StuttgartKraj v Nemčiji.

štútgart, v štútgartu, iz štútgarta

v Stuttgartu, iz Stuttgarta

Nemško dvočrkje st izgovorimo št na začetku besede ali na začetku morfema. Enako velja za sklop sp.
Dvojni soglasnik izgovarjamo enojno: Wuppertal [vúpərtal].

Objavljeno dne

Yves Saint LaurentFrancoski modni oblikovalec; istoimenska modna hiša in blagovna znamka.

ív senlorán, íva senlorána

Yvesa Saint Laurenta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Dvočrkje ai izgovorimo s fonemom e.
V besedi saint črko t izgovorimo, če ji sledi samoglasnik, v nasprotnem primeru ne.
Dvočrkje au izgovorimo s fonemom o.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: en izgovorimo en samo pred samoglasnikom, sicer an (Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó]).

Objavljeno dne

Pia SkrzyszowskaPoljska atletinja.

píja skšišôvska

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo j.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž; če je pred njim nezveneči soglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Andrzej [andžej], Przybyszewski [pšibiševski].
Naglašeni o pred v-jem izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Salvador DalíŠpanski slikar.

salvadór dalí, salvadórja dalíja, s salvadórjem dalíjem; salvadórjev, dalíjev

Salvadorja Dalíja, s Salvadorjem Dalíjem; Salvadorjev, Dalíjev

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Osnova samostalnika se v govoru konča na -r (in ni enozložnica) in -í, zato jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [s salvadórjem dalíjem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [salvadórjev], [dalíjev].

Objavljeno dne

Jean-Paul SartreFrancoski pisatelj in filozof.

žanpól sártər; sártrov

Sartrov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž: Jacques [žák];
dvočrkje ea s fonemom a;
dvočrkje au pa s fonemom o.
V težko izgovorljiv soglasniški sklop osnove [rtr], ki mu v zapisu sledi nemi e, v izgovoru vrivamo polglasnik.
Pri tvorbi pridevnika si lahko pomagamo z imenom Jupiter [júpitər]: Jupitrov.

Objavljeno dne

Cyprien SarrazinFrancoski alpski smučar.

siprijên sarazên

Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Cyprien [siprijên] tudi Adrien [adrijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên] …
Črko c pred y izgovorimo s.

Objavljeno dne

Karen Smadja-ClémentFrancoska alpska smučarka.

karên smadžá klemán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).