áli laridžáni
Za perzijski jezik je značilen naglas na zadnjem zlogu, ki pa je v slovenščini redek. Končniški naglas se izgublja, zato imena, naglašena na končnici, naglasno domačimo, tj. prestavimo naglas večinoma za mesto proti začetku besede, podobno kot špansko Bogotá – [bogóta], Panamá – [pánama] ali rusko [maskvá] – [móskva].
álvaro uríve
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
V španskem jeziku se b med samoglasnikoma izgovori kot v.
ámir pêrec, z ámirjem pêrecem, pêrečev
6. sklon z Amirjem Perecem, pridevnik Perečev
Za govorjenim c j č š ž dž se namesto -o- v končnici -om rabi -e-, v 6. sklonu tako s Perecem.
anatólij fedorúk, anatólija fedorúka
V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
ándrej bábiš
V češkem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
andrêj gràh vótmov, andrêja gráha vótmova
2. sklon Andreja Graha Whatmougha
andríj sadôvi, andríja sadôvega
V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
Pri osebnih imenih drugače obravnavamo rojstno ime in priimek na -iй, ker gre za etimološko različen izvor. Imena zapisujemo z -ij (Андрій – Andrij, Віта́лій – Vitalij), priimke pa z -i (Садови́й – Sadovi, Зеле́нський – Zelenski).
Ime sklanjamo po samostalniški sklanjatvi, priimek pa po pridevniški (tako je tudi v izvirnem jeziku).
andríj tarán
ándris pjébalgs
andrúla vasilíju
ang. Androulla Vassiliou
V grškem jeziku ostrivec vedno zaznamuje naglasno mesto.
Grško Ανδρούλλα Βασιλείου prečrkujemo fonetično (prim. pravopisno razpredelnico za novogrško pisavo, člen 1108):
dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi;
dvočrkje ou izgovorimo u.
ándžej dúda
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje rz se izgovori s fonemom ž ali š pred nezvenečim soglasnikom (Krzysztof [kšíštof]).
ándžej léper
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Ime Andrzej pravilno naglasimo na predzadnjem zlogu, sklop rz pa izgovarjamo kot ž.
ángela mêrkəl
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
aníbal kaváko sílva
Pri prevzemanju iz portugalskega jezika ne upoštevamo ukanja, tj. izgovora nenaglašenega o-ja z u.
êntoni albanéze
Ker je po očetu Italijan, smo upoštevali italijansko izgovarjavo priimka. Tudi sam je opozoril na izvorni izgovor. (Različic je sicer veliko.)
S med dvema samoglasnikoma ali pred zvenečimi soglasniki izgovarjamo kot z.
antónijo kóšta
V portugalskem jeziku se s pred soglasniki in na koncu besede izgovori kot š.
antónijo manuél de olivêjra gutêreš
antónijo sénji
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gn se v italijanskem jeziku izgovori kot nj (npr. v poljskem jeziku pa kot gn).
antónijo tajáni
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
êntoni blínkn
