žilbêr montanjé, z žilbêrjem montanjêjem; žilbêrjev, montanjêjev
z Gilbertem Montagnéjem; Gilbertev, Montagnéjev
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
G pred i izgovorimo ž.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Če naglašeni e v prevzeti besedi stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Nenaglašeni končni e je nemi; naglašeni é izgovorimo e.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -r (in ni enozložnica) ali -e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z žilbêrjem montanêjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [žilbêrjev], [montanêjev].