Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Objave

Objavljeno dne

GöteborgKraj na Švedskem.

jéteborg

V švedskem jeziku je navadno naglašen prvi zlog.
Črko g, ki ji sledi kateri od sprednjih samoglasnikov (to so tisti, ki so tvorjeni v sprednjem delu ustne votline: i, y, e, ö, ä), izgovarjamo s fonemom j.
Švedski ö zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.

Objavljeno dne

AnkaranKraj v Sloveniji.

ankarán, iz ankarána, ankaránski

iz Ankarana, ankaranski

Naglašen je zadnji zlog.
Tako je tudi v leksikonu Slovenska krajevna imena 1985, pravopisnem slovarju 2001 in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

Objavljeno dne

KromerižKraj na Češkem.

krómeriž

Zaradi zgodovinskega pomena (kromeriška ustava) v slovenskem jeziku uporabljamo izgovor [krómeriž]. Izvirni izgovor je
[krómnjeržiž].

Objavljeno dne

Justin MurisierŠvicarski alpski smučar.

žistên mirizjé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Končni soglasniki so večinoma nemi.
Črko j izgovorimo ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo kot -en.

Objavljeno dne

Sébastien OgierFrancoski voznik relija.

sebastjên ožjé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Končni soglasniki so večinoma nemi.
G pred e, i ali y izgovorimo ž.
Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Adrien [adrijên] tudi Cyprien [siprijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên] …
V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.

Objavljeno dne

Tommaso GiacomelItalijanski biatlonec.

tomázo džakomél

V italijanskem jeziku je naglas na zadnjem zlogu redek; pri besedah, ki se končajo na samoglasnik, je to označeno z ločevalnim znamenjem: Niccolò [nikoló].
S med dvema samoglasnikoma ali pred zvenečimi soglasniki izgovarjamo z. 
Zvezo gi pred samoglasnikom izgovarjamo dž.