Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Objave

Objavljeno dne

Srečko KosovelSlovenski pesnik.

sréčko kosovél 

Naglas -él je v pravopisnih slovarjih 1962 in 1951, tudi Slovenskem velikem leksikonu (2007).
Priimek Kosovel se je včasih naglaševal le na zadnjem zlogu, šele v zadnjih desetletjih ga mnogi izgovarjajo z naglasom na prvem.
Pavle Merkù v svojem delu 1300 primorskih priimkov (2004) opozori na na Krasu dobro znan priimek Kosovel kot na sestavljeni "poklicni priimek": Kosovél pomeni človeka, ki vleče koso: kosca; v drugem delu priimka je torej okrnjena oblika glagola vléči.

Objavljeno dne

GöteborgKraj na Švedskem.

jéteborg

V švedskem jeziku je navadno naglašen prvi zlog.
Črko g, ki ji sledi kateri od sprednjih samoglasnikov (to so tisti, ki so tvorjeni v sprednjem delu ustne votline: i, y, e, ö, ä), izgovarjamo s fonemom j.
Švedski ö zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.

Objavljeno dne

AnkaranKraj v Sloveniji.

ankarán, iz ankarána, ankaránski

iz Ankarana, ankaranski

Naglašen je zadnji zlog.
Tako je tudi v leksikonu Slovenska krajevna imena 1985, pravopisnem slovarju 2001 in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

Objavljeno dne

Kansas CityKraj v Združenih državah Amerike.

kánzas, v kánzas sítiju, iz kánzas sítija; kánzassítijski

v Kansas Cityju, iz Kansas Cityja; kansascityjski

Črko c pred i izgovarjamo s fonemom s.


Ameriško ime za mesto v slovenščino včasih prevzamemo skupaj z besedo »city« (Oklahoma City, Salt Lake City), včasih ne (New York). Namesto Kansas City se v medijih za to mesto včasih uporablja tudi samo Kansas.

Objavljeno dne

Pjotr Gumennik Ruski umetnostni drsalec.

pjótər guménik, pjótra guménika 

rus. Пётр Гуме́нник

Rusko črko ë izgovarjamo kot naglašeni jo.

Polglasnik se pri prevzemu pojavlja tudi v zvezah dveh zvočnikov, npr. Kremelj [krémǝl’/krémǝl] (rus. Кремль), zlasti pa v zvezah zapornika in zvočnika r, npr. Aleksandr [aleksándǝr] (rus. Александр), Pjotr [pjótǝr] (rus. Пётр), Silvestr [silvéstǝr] (rus. Сильвестр). Pri pregibanju ta polglasnik izpada.

V preteklosti se je polglasnik v izglasni zvezi zapornika in zvočnika zapisoval vedno s črko ⟨e⟩, kar je ustrezalo tudi slovenskim oblikam teh imen (Aleksander, Peter). Prim. Peter Iljič Čajkovski.

Pri ruskih priimkih ohranjamo zapis podvojene črke.

Objavljeno dne

TremblantSmučarsko središče v Kanadi.

tramblán, v tramblánu, iz tramblána 

v Tremblantu, iz Tremblanta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Zvezo em pred soglasnikom prevzamemo z am.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.

Objavljeno dne

Jurij UšakovRuski diplomat.

júrij ušakôv, z júrijem ušakôvom 

z Jurijem Ušakovom

Ohranjamo naglasno mesto, kot je v ruskem jeziku. To ni stalno.
Naglašeni o pred v-jem izgovorimo široko.
Imena na -ev in -ov imajo v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im: z Nurejevom, s Hačanovom (ne: z Nurejevim, s Hačanovim).

Objavljeno dne

Pompidoujev centerKulturni center v Parizu.

pompidújev céntər, céntər žórža pompidúja 

Center Georgesa Pompidouja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Zvezo ge pred samoglasnikom izgovorimo ž.
Nenaglašena končnica -es je nema.
Dvočrkje ou izgovorimo u.

Objavljeno dne

Mika SosnaNemški atlet.

míka zózna, míke zózne; míkov, zóznou̯ 

Mike Sosne; Mikov, Sosnov

Nemško črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.

Svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki jih sklanjamo po 2. moški sklanjatvi (samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e ...), delamo s priponskim obrazilom -ov (oziroma -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š): Janša – Janšev, Saša (za moško osebo) – Sašev, Sašo – Sašev, Vanja (za moško osebo) – Vanjev, Luka – Lukov.

Objavljeno dne

Mathis Desloges Francoski tekač na smučeh.

matís delóž-, matísa delóža, z matísom delóžem; delóžeu̯  

Mathisa Deslogesa, z Mathisom Deslogesem; Deslogesev/
Deslogesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni s se velikokrat ne izgovori, ime Mathis je izjema.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Črka s je lahko nema tudi v soglasniškem sklopu sredi besede.


Na preglas o v e za glasom č smo pozorni ne samo pri sklanjanju:
z Aljažem, z Deslogesem [z delóžem],
temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika:
Aljažev, Deslogesev/Deslogesov [delóžeu̯].