Alexis Gougeard Francoski kolesar.
aleksí gužár
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Dvočrkje ou izgovorimo u; g pred e, i ali y pa ž.
aleksí gužár
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Dvočrkje ou izgovorimo u; g pred e, i ali y pa ž.
anemík van vlétən
aksél loráns
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru (Meribel [meribél], Paul [pól], Claudel [klodél] …).
Dvočrkje au izgovorimo o, c pred e pa s fonemom s.
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta. Črka c se pred e in i izgovori s fonemom č.
bóuke mólema
V nizozemskem jeziku au izgovarjamo kot ou, dvojne soglasnike pa enojno.
davíd godí
V francoskem jeziku črko u izgovorimo s fonemom i (buffet, Tartuffe …).
dílan grúnevegen
V nizozemskem jeziku se dvočrkje oe izgovori z u.
edí lə vitúz
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Črka h se ne izgovarja: Henri [anrí].
Dvočrkje ui izgovorimo i, ou pa u.
Črka e se na koncu ne izgovarja, če ni naglašena.
evên kostjú
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
gêrajnt tómas
Valižani to ime izgovorijo z g-jem in naglasom na prvem zlogu.
(Po angleško: naglas je na drugem zlogu, g pred e pa izgovorimo s fonemom dž.)
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o. Če pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
gêjs lémrejze
Flamski oz. holandski fonem g, ki je v izvirniku sicer izgovorjen z oslabljeno zvenečnostjo, v slovenščini prevzemamo s slovenskim zvenečim g-jem. Enako izgovarjamo tudi npr. ime flamskega mesta Brugge [brúge] (francoska oblika Bruges [bríž]), priimek holandskega slikarja van Gogha ipd.
Nizozemsko dvočrkje ij izgovorimo ej.
Dva e-ja izgovorimo e.
Končni nizozemski polglasnik izgovorimo s fonemom e.
Ker naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.
igó úl |
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H se ne izgovarja: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
hesús eráda
V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, s ali n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno zapisane z naglasom (npr. Andrés).
Črko j izgovorimo s fonemom h.
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
žilján alafilíp
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I se pred samoglasnikom vedno izgovori kot j: Liege [ljéž].
Črka e se zlasti na koncu ne izgovarja.
lúka mézgec
matêj môhorič
matjé van der púl
Mathieu je francosko ime; izgovorimo ga [matjé], ne [matjú]; prim. tudi Depardieu [depardjé], Montesquieu [monteskjé], Richelieu [rišeljé], adieu [adjé].
Nizozemsko dvočrkje oe izgovorimo s fonemom u.
matêjs páshens
matís lə bêr
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).
Črka e se zlasti na koncu ne izgovarja.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
mêrejn zéman
ólav kój
Nizozemsko tročrkje ooi izgovorimo oj.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno.
Več zadetkov...