Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: francoščina

Objavljeno dne

Thierry NeuvilleBelgijski voznik relija.

tjerí nevíl, tjeríja nevíla 

Thierryja Neuvilla

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nenaglašeni e-ji so nemi,
dvočrkje eu izgovorimo e,
i pred samoglasnikom pa j: Liege [ljéž].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].

Objavljeno dne

Lucas PouilleFrancoski teniški igralec.

liká púj, likája púja

Lucasa Pouilla

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf]; za q in g se ne izgovarja: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Končni s se večinoma ne izgovori.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Črkovna zveza ill se v francoskem jeziku izgovori s fonemom j (npr. Marseille).
Nenaglašeni končni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

Jean-Luc GodardFrancosko-švicarski filmski režiser.

žanlík godár, žanlíka godárja

Jean-Luca Godarda

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž;
dvočrkje ea s fonemom a;
črko u pa i: Éluard [eliár], Curie [kirí], po francosko début je slovenski debi.
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Arthur RinderknechFrancoski teniški igralec.

artír renderknéš; z artírjem renderknéšem

z Arthurjem Rinderknechem

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], Éluard [eliár], buffet [bifé] je bife.
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ga pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot je zapisan, temveč kot -en: Coubertin [kubertên], Badinter [badentêr], Jospin [žospên].
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.

Objavljeno dne

Christian de PortzamparcFrancoski arhitekt.

kristján də portzampárk

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k, če je beseda grškega ali latinskega izvora: Christophe [kristóf], Christian [kristján].
I se pred samoglasnikom vedno izgovori j: Liège [ljéž].
Polglasnik v členu de ohranjamo.

Objavljeno dne

Saint-RaphaëlKraj v Franciji.

sen rafaél

Saint-Raphaëla

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Paul [pól], Claudel [klodél] …
Francosko črko ë za a in o izgovorimo e, včasih pa se ne izgovarja: Staël [stál].

Objavljeno dne

MulhouseKraj v Franciji.

milúz; v milúzu, iz milúza

v Mulhousu, iz Mulhousa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nenaglašeni končni e je nemi,
črko s pred njim pa izgovorimo z.
Dvočrkje ou izgovorimo s fonemom u,
u prevzemamo z i.
Črka h je nema.

Objavljeno dne

Hugo HouleKanadski kolesar.

igó úl

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H se ne izgovarja: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

enfant terriblesCitatno iz francoščine v pomenu ‘težaven, naporen otrok’.

anfán teríbl

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre, Louvre …

Objavljeno dne

La Roche PoseyFrancosko podjetje.

la róš pozé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
S med samoglasnikoma izgovorimo z: Toulouse [tulúz].

Objavljeno dne

Alexis GougeardFrancoski kolesar.

aleksí gužár

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasnik -s včasih izgovorimo: Garros [garós], včasih ne: François [fransu̯á]. Sicer so končni soglasniki večinoma nemi.
Dvočrkje ou izgovorimo s fonemom u;
dvočrkje ge pa s fonemom ž: Peugeot [pežó].
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -í in -r, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: remi [remí] remija [remíja]; Požar [požár] Požarja [požárja].

Objavljeno dne

Michel HouellebecqFrancoski pisatelj.

mišél u̯elbék

V francoskem jeziku je vedno naglašen zadnji zlog.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru (Méribel [meribél], Auriol [orjól], Paul [pól], Claudel [klodél] …).
Črka h se ne izgovarja.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

Ugo HumbertFrancoski teniški igralec.

igó embêr, igója embêrja

Ugoja Humberta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo kot i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Um pa izgovarjamo kot um, om ali em.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

AngersKraj v Franciji in istoimenski nogometni klub.

anžé, anžêja, v anžêju, iz anžêja

Angersa, v Angersu, iz Angersa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
G pred e, i ali y izgovorimo kot ž: Giraudoux [žirodú], Serge [sêrž]).
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Ker naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Julien StéphanFrancoski nogometni trener.

žiljên stefán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I pred samoglasnikom izgovorimo j: Liège [ljéž].
Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Prim. Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên].
V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.