Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: Č

Objavljeno dne

Pafnuti Lvovič ČebišovRuski matematik.

pafnúti əlvôvič čebišôv

rusko: Пафну́тий Льво́вич Чебышёв

Jotirano samoglasniško črko ё izgovarjamo na dva načina:
1. Če ё stoji za č (ч), ž (ж), š (ш), šč (щ), se izgovori z o: Пугачёв Pugačov [pugačôv], Стрижёв Strižov [strižôv], Хрущёв Hruščov [hruščôv].
2. V vseh drugih zvezah ё izgovarjamo z jo: Фёдор Fjodor [fjódor], Артём Artjom [artjóm], Плетнёв Pletnjov [pletnjôv], Тёркин Tjorkin [tjórkin].
Raba črke ё v ruščini ni obvezna, Rusi pogosto pišejo kar e, a vedo, kdaj ima ta e vrednost ё in se torej izgovarja kot naglašeni o.

Objavljeno dne

Zuzana ČaputováSlovaška političarka.

zúzana čáputova

V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec v obrazilu -ová pišemo le v imenovalniku ednine (Čaputová, rod. Čaputove); to ločevalno znamenje ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik.

Objavljeno dne

ČepovanKraj v Sloveniji.

čépovan, iz čepována, v čepovánu

iz Čepovana, v Čepovanu

Besedo naglašujemo po premičnem naglasnem tipu.
Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena in pravopisnem slovarju 2001.

Objavljeno dne

Vinica (pri Črnomlju)Kraj v Sloveniji.

vínica, na vínici, z vínice; v vínici, iz vínice

na Vinici, z Vinice; v Vinici, iz Vinice

To krajevno ime se po pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena veže tako s predložnim parom v/iz kot na/z. Na to je opozoril tudi Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen.
Vinica pri Šmarjeti se veže s predložnim parom na/z (po leksikonu Slovenska krajevna imena).

Objavljeno dne

ČernigovKraj v Ukrajini.

černígov, iz černígova, v černígovu

V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
Pri ukrajinskih krajevnih imenih upoštevamo v slovenščini uveljavljena in ustaljena imena, t. i. eksonime (Lvov, Kijev, Harkov, Zaporožje), kot so zapisana v Pravopisu, Slovarju slovenskih eksonimov in Ukrajinsko-slovenskem slovarju, seznam krajev je tudi v Jezikovni svetovalnici.
Cirilski г je g (in ne h): Šmigalj (Шмига́ль) in ne Šmihalj, Energodar (Енергода́р) in ne Enerhodar, Igor (І́гор) in ne Ihor, Sergij (Сергій) in ne Serhij.

Objavljeno dne

ČernivciKraj v Ukrajini.

černívci, iz černívcev, v černívcih

V ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno.
Krajevna imena na -i sklanjamo kot množinska imena moškega spola (Klinci, iz Klincev, v Klincih) ali edninska imena moškega spola (Sumi, iz Sumija, v Sumiju).
Pri zapisu in izgovoru imen krajev, ki niso eksonimi, upoštevamo prečrkovano ukrajinsko ime, npr. Berdičiv (Берди́чів) in ne Berdičev, Ivano-Frankivsk (Іва́но-Франкі́вськ) in ne Ivano-Frankovsk, Mikolajiv (Микола́їв) in ne Nikolajev.

Objavljeno dne

ČernobilKraj v Ukrajini; jedrska elektrarna.

černóbil, iz černóbila, v černóbilu

iz Černobila, v Černobilu

Eno od 44 v slovenščini uveljavljenih ukrajinskih zemljepisnih imen (po Jezikovni svetovalnici).
Ime smo prevzeli iz ruskega jezika (Чернoбыль), tako kot vsa druga ukrajinska imena pred razpadom Sovjetske zveze; ukrajinsko je Чорнoбиль.
V ruskem in ukrajinskem jeziku mesto naglasa ni stalno, ta beseda je v obeh naglašena na o.
Fonetiki Radia Slovenija so takoj po izidu pravopisnega slovarja 2001 opozorili, da ob prevzemanju ohranjamo mesto naglasa (če ni končniški), torej ne [černobíl].

Objavljeno dne

Jana ČepelováSlovaška teniška igralka.

jána čépelova

V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec v obrazilu -ová pišemo le v imenovalniku ednine (Čepelová, rod. Čepelove); to ločevalno znamenje ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik.

Objavljeno dne

čoln

čôu̯n

Napačno: izgovor s polglasnikom [čovәn]. Pri izgovoru si lahko pomagamo z drugimi podobnimi primeri, pri katerih nam včasih povzroča težave izgovor polglasnika, npr. poln [pôu̯n], popoln [popôu̯n], klovn [klôu̯n].

Objavljeno dne

ČrnovaKraj v občini Žalec.

čŕnova

Naglas je na prvem zlogu.
Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja; v pravopisnem slovarju 2001 tega gesla ni.