Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: španščina

Objavljeno dne

Alejo Pérez Argentinski dirigent.

alého pêres, aléha pêresa, pêresov 

Aleja Péreza

V španskem jeziku so besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n, naglašene na predzadnjem zlogu: Jorge [hórhe], Ramos [rámos], Carmen [kármen].
Če se naglasno mesto ne ravna po pravilih, je to zaznamovano z ostrivcem: Díez [díes], Dalí [dalí], Núñez [núnjes].
Črko j izgovorimo s fonemom h.
Črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi; tudi pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika.
E pred r je v prevzetih besedah širok.
Ostrivec v španščini ni naglasno znamenje, torej ne označuje dolgega samoglasnika in ožine e-ja. Je ločevalno znamenje: za označevanje naglasnega mesta, ki se razlikuje od pričakovanega; je obvezna sestavina črke.

Objavljeno dne

Andrés GuardadoMehiški nogometaš.

andrés gvardádo, andrésa gvardáda

Andrésa Guardada

V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku:
- naglas na zadnjem zlogu imajo besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n;
- na predzadnjem pa tiste, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n.
Dvočrkje gu pred a izgovorimo gva-,
pred e in i pa s fonemom g.

Objavljeno dne

Carlos Mazón Španski politik.

kárlos masón

V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku:
- naglas na zadnjem zlogu imajo besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n;
- na predzadnjem pa tiste, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n.
Špansko črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi, tudi pred samoglasnikom.

Objavljeno dne

Carlos SainzŠpanski dirkač v formuli 1.

kárlos sájns, kárlosa sájnsa, sájnsov

Carlosa Sainza, Sainzov

Ne: sájnc. V španskem jeziku črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem. Končni nezveneči nezvočnik s izgovorimo tudi pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika.
V besedah, ki se končajo na soglasnik -s ali -n, je v španskem jeziku naglašen predzadnji zlog. Če se beseda konča na drug soglasnik, je naglašen zadnji zlog.

Objavljeno dne

CasablancaKraj v Maroku.

kasablánka

V Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka je zapisano, da ime "tako v španščini kot arabščini pomeni 'Bela hiša' (mnoge stavbe so še dandanes belo obarvane). Španska zloženka iz casa v pomenu 'hiša' in blanca v pomenu 'bela' je prevedena iz portugalskega imena Casa Branca, ki je leta 1515 ob ustanovitvi mesta izpodrinilo domačinsko ime Anfa. Prevedeno arabsko ime ad-dār al bayḍā' je sestavljeno iz predloga al ter izrazov dār v pomenu 'hiša' in bayḍā', ženske oblike pridevnika abyaḍ v pomenu 'bel'".

Objavljeno dne

CórdobaKraj v Španiji.

kórdova

V španskem jeziku črko b med samoglasnikoma izgovorimo s fonemom v.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku:
- naglas na predzadnjem zlogu imajo besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n;
- na zadnjem pa tiste, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n.

Objavljeno dne

Elías HernándezMehiški nogometaš.

elíjas ernándes, elíjasa ernándesa

Elíasa Hernándeza

V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
H je v španskem jeziku nemi, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
Končni nezveneči nezvočnik s izgovorimo tudi pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Gran CanariaOtok v Španiji.

grán kanárija, na grán kanáriji  

na Gran Canarii

V španskem jeziku je naglas na besedah, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n, na predzadnjem zlogu. Toda pri prevzemanju nenaglašeno končnico -ia/-io izgovorno (in pogosto tudi pisno) podomačimo, npr. Murcia [múrsija], Antonio [antónijo], Asturija, Galicija, Katalonija ...

Objavljeno dne

GuadalajaraKraj v Mehiki. Kraj v Španiji.

gvadalahára, v gvadalahári, iz gvadalaháre; gvadalahárski

v Guadalajari, iz Guadalajare; guadalajarski

V španskem jeziku so besede, ki se končujejo na samoglasnik, naglašene na predzadnjem zlogu: Picasso [pikáso].
Dvočrkje gu pred a izgovorimo gva- (prim. Gvajana).
Črko j izgovorimo s fonemom h.

Objavljeno dne

Gustavo Dudamel RamírezVenezuelski dirigent.

gustávo dudamél ramíres

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n: Alonso [alónso], Banderas [bandêras], Cristian [krístjan].
Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n: Manuel [manuél], Fidel [fidél], Salvador [salvadór], Javier [havjêr], David [davíd-].
Če se naglasno mesto ne ravna po pravilih, pa je to zaznamovano z ostrivcem: Díez [díes], Dalí [dalí], Núñez [núnjes].

Objavljeno dne

Héctor MorenoMehiški nogometaš.

éktor moréno, éktorja moréna

Héctorja Morena

V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku:
- naglas na zadnjem zlogu imajo besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n;
- na predzadnjem pa tiste, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n.
Ostrivec v španščini je ločevalno znamenje, ne označuje dolgega samoglasnika in ožine e-ja. Zaznamuje naglasno mesto, ki se razlikuje od pričakovanega; je obvezna sestavina črke.
Črka h je v španskem jeziku nema.