alého pêres, aléha pêresa, pêresov
Aleja Péreza
V španskem jeziku so besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n, naglašene na predzadnjem zlogu: Jorge [hórhe], Ramos [rámos], Carmen [kármen].
Če se naglasno mesto ne ravna po pravilih, je to zaznamovano z ostrivcem: Díez [díes], Dalí [dalí], Núñez [núnjes].
Črko j izgovorimo s fonemom h.
Črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi; tudi pred samoglasnikom, tj. pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika.
E pred r je v prevzetih besedah širok.
Ostrivec v španščini ni naglasno znamenje, torej ne označuje dolgega samoglasnika in ožine e-ja. Je ločevalno znamenje: za označevanje naglasnega mesta, ki se razlikuje od pričakovanega; je obvezna sestavina črke.