Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: smučanje

Objavljeno dne

Justin MurisierŠvicarski alpski smučar.

žistên mirizjé

Justina Murisiera

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Končni soglasniki so večinoma nemi.
Črko j izgovorimo ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo kot -en.

Objavljeno dne

Lasse GaxiolaMehiški alpski smučar.

láse gašjóla, láseja gašjóle; gašjóloṷ

Lasseja Gaxiole; Gaxiolov

Ime ima po norveškem alpskem smučarju Lasseju Kjusu.
Priimek Gaxiola naj bi bil izvorno baskovski (baskovsko črko x izgovorimo s fonemom š), je pa pogost v Mehiki; črko x s fonemom š izgovori tudi nosilec tega priimka.


Svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki jih sklanjamo po 2. moški sklanjatvi (samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e ...), delamo s priponskim obrazilom -ov (oziroma -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š): Janša – Janšev, Saša (za moško osebo) – Sašev, Sašo – Sašev, Vanja (za moško osebo) – Vanjev, Luka – Lukov.

Objavljeno dne

Maxence MuzatonFrancoski alpski smučar.

maksáns mizatón, maksánsa mizatóna

Maxencea Muzatona

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francoski en izgovorimo en samo pred samoglasnikom, sicer an.
C pred e izgovorimo s.
Črko u prevzemamo s fonemom i.

Objavljeno dne

TremblantSmučarsko središče v Kanadi.

tramblán, v tramblánu, iz tramblána 

v Tremblantu, iz Tremblanta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Zvezo em pred soglasnikom prevzamemo z am.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.

Objavljeno dne

Camille CeruttiFrancoska alpska smučarka.

kamíj serití

Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
Tročrkje ill izgovorimo s fonemom j: Versailles [versáj].
Črko c pred e, i ali y izgovorimo s: Cézanne [sezán], Cyrano [siranó].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.

Objavljeno dne

Marion ChevrierFrancoska alpska smučarka.

marjón ševrijé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I se pred samoglasnikom izgovori j: Pierre [pjêr], Liege [ljéž].
Naglašeni o v nosnikih prevzemamo z ožino: Avignon [avinjón].
Dvočrkje ch izgovorimo š.
E izgovorimo, ko bi se sicer skupaj znašli trije soglasniki ali več, zaradi lažje izgovorljivosti.
Končni soglasniki so pogosto nemi.

Objavljeno dne

Laura GauchéFrancoska alpska smučarka.

lóra gošé

Francosko dvočrkje au izgovorimo o;
dvočrkje ch pa s fonemom š.
Končni e izgovorimo, ker je naglašen.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Zaradi sklanjatve naglas pri imenu s končnice prestavimo na prvi a, prim. Chiara, Julia.

Objavljeno dne

Dženifera ĢērmaneLatvijska alpska smučarka.

džénifera gêrmane

Naglas je v latvijskem jeziku načeloma na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e, zato: [džénifera];
ko pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko, zato: [gêrmane].
Mehčane soglasnike zamenjujemo z nemehčanimi: Ģērmane [gêrmane].

Objavljeno dne

Cyprien SarrazinFrancoski alpski smučar.

siprijên sarazên

Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Cyprien [siprijên] tudi Adrien [adrijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên] …
Črko c pred y izgovorimo s.

Objavljeno dne

Hugo DesgrippesFrancoski alpski smučar.

igó degríp, igója degrípa, z igójem; igójev, degrípov

Hugoja Desgrippesa, s Hugojem; Hugojev, Desgrippesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H je nemi: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Camus [kamí], Curie [kirí].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s; končnica -es je nema, če ni naglašena: Descartes [dekárt].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Karen Smadja-ClémentFrancoska alpska smučarka.

karên smadžá klemán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).

Objavljeno dne

Alexander Steen OlsenNorveški alpski smučar.

aleksándər stén ólsen, aleksándra sténa ólsena

Alexandra Steena Olsena

V norveškem jeziku se dvočrkje ee izgovori s fonemom e, ne z i kot v angleškem jeziku.
Nordijske priimke na -sen izgovarjamo z obstojnim e; to vpliva tudi na sklanjanje: Andersen – Andersena, Ibsen – Ibsena.