Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: D

Objavljeno dne

Dayot UpamecanoFrancoski nogometaš.

dajó ipamekanó, dajója ipamekanója

Dayota Upamecanoja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ay pred samoglasnikom izgovorimo aj: Bayonne [bajón];
črko u pa s fonemom i.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: metro [metró] metroja [metrója] z metrojem [metrójem]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika: Upamecanojev [ipamekanójev].

Objavljeno dne

drsalecMoški, ki drsa.

drsáləc, drsau̯ca, drsáu̯ci

drsalca;
množina: drsalci [drsáu̯ci], drsalke [drsáu̯ke]

V sklopih -lc-, -lk-, -lč- črko l načeloma izgovorimo kot u̯, kadar gre za kategorijo živosti, sicer je izgovor z l.

Objavljeno dne

Gustavo Dudamel RamírezVenezuelski dirigent.

gustávo dudamél ramíres

V španskem jeziku so večinoma na zadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na s oz. n: Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél]. Na predzadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso [pikáso], Dolores [dolóres], Esteban [estévan]. Če se ne ravna po pravilih, pa je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem: Díez [díes], Dalí [dalí], Núñez [núnjes].

Objavljeno dne

Jesús Yus DíezŠpanski fizik.

hesús jus díes, hesúsa jusa díesa

Jesúsa Yusa Díeza

V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, s ali n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno označene z naglasnim znamenjem.
J se izgovori h, črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi, črko z pa s fonemom s.

Objavljeno dne

dežPadavina.

də̀ž dežjà in də̀žja

dežja

V sklonskih oblikah je lahko naglašena osnova ali končnica. Izgovor je s polglasnikom.

Objavljeno dne

Hugo DescatFrancoski rokometaš.

igó deská

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H-ja ne izgovorimo.
Nenaglašeni e je v francoskem jeziku nemi, izgovorimo pa ga pred govorjenim soglasniškim sklopom: Lescot [leskó], de Bergerac [də beržerák].
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Salvador DalíŠpanski slikar.

salvadór dalí, salvadórja dalíja, s salvadórjem dalíjem; salvadórjev, dalíjev

Salvadorja Dalíja, s Salvadorjem Dalíjem; Salvadorjev, Dalíjev

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Osnova samostalnika se v govoru konča na -r (in ni enozložnica) in -í, zato jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [s salvadórjem dalíjem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [salvadórjev], [dalíjev].

Objavljeno dne

Dženifera ĢērmaneLatvijska alpska smučarka.

džénifera gêrmane

Naglas je v latvijskem jeziku načeloma na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e, zato: [džénifera];
ko pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko, zato: [gêrmane].
Mehčane soglasnike zamenjujemo z nemehčanimi: Ģērmane [gêrmane].

Objavljeno dne

Hugo DesgrippesFrancoski alpski smučar.

igó degríp, igója degrípa, z igójem; igójev, degrípov

Hugoja Desgrippesa, s Hugojem; Hugojev, Desgrippesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H je nemi: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Camus [kamí], Curie [kirí].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s; končnica -es je nema, če ni naglašena: Descartes [dekárt].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.