Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: C

Objavljeno dne

Jules ChappazFrancoski tekač na smučeh.

žíl šapáz

Julesa Chappaza

Francosko črko u izgovorimo i;
j izgovorimo ž;
dvočrkje ch izgovorimo š.
Končni soglasniki so večinoma nemi, vendar so izjeme. Športnik svoj priimek izgovori s končnim soglasnikom.

Objavljeno dne

ColombesKraj v Franciji.

kolómb, v kolómbu, iz kolómba

v Colombesu, iz Colombesa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nosnike pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo z ustreznim samoglasnikom in m (oz. n): om izgovorimo om, nenosno.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.

Objavljeno dne

ChâteaurouxKraj v Franciji; tudi olimpijsko prizorišče 2024.

šatorú, v šatorúju, iz šatorúja

v Châteaurouxu, iz Châteaurouxa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š,
tričrkje eau s fonemom o,
dvočrkje ou pa u.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Pri sklanjanju to besedo podaljšamo z j, ker se konča na ú.

Objavljeno dne

Karen Smadja-ClémentFrancoska alpska smučarka.

karên smadžá klemán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).

Objavljeno dne

CharleroiKraj v Belgiji.

šarləru̯á, šarləru̯ája

Charleroija

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo š,
dvočrkje oi pa u̯a: François [fransu̯á], Antoine [antu̯án].

Objavljeno dne

Roberto Carballés BaenaŠpanski teniški igralec.

robêrto karbaljés baéna, robêrta karbaljésa baéne; baénov

Roberta Carballésa Baene; Baenov

V španskem jeziku so na zadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na s oz. n. Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Dva l-ja (ll) izgovorimo lj: Sevilla [sevílja], Murillo [muríljo].
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Charles JudeFrancoski baletnik.

šárl žíd, šárla žída

Charlesa Juda

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š, nenaglašena končnica -es pa je nema, zato Charles ni [čarls] kot v angleščini.
J izgovorimo ž: Jean [žán];
črko u s fonemom i: buffet [bifé] je bife.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

Amerighi da CaravaggioItalijanski slikar.

amerígi da karavádžo; karavádža, s karavádžem

Carravagia, s Carravagiem

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gh izgovorimo g;
črko c (ne pred e ali i) s fonemom k;
zvezo gi pred samoglasnikom pa s fonemom dž.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju [s karavádžem], temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika [karavádžev].

Objavljeno dne

Cian UijtdebroeksBelgijski kolesar.

kíjan êjdebruks, kíjana êjdebruksa

Ciana Uijtdebroeksa

Ime Cian je irsko.
Dvočrkje ui iz flamskega jezika izgovorimo ej,
oe pa s fonemom u.
Nezveneče glasove pred zvenečimi izgovorimo zveneče (kot glasba), torej êjd-, ne êjt-;
naglašeni e pred j je široki.