Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: D

Objavljeno dne

drsalecMoški, ki drsa.

drsáləc, drsau̯ca, drsáu̯ci

drsalca;
množina: drsalci [drsáu̯ci], drsalke [drsáu̯ke]

V sklopih -lc-, -lk-, -lč- črko l načeloma izgovorimo kot u̯, kadar gre za kategorijo živosti, sicer je izgovor z l.

Objavljeno dne

Dunajská StredaKraj na Slovaškem.

dúnajska stréda, v dúnajski strédi, iz dunajske stréde

v Dunajski Stredi, iz Dunajske Strede

V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec v obrazilu -ská pišemo le v imenovalniku ednine; to je ločevalno znamenje, ne naglasno, torej ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik.
St- izgovorimo st, ne št kot v nemškem jeziku.

Objavljeno dne

Gérard DepardieuFrancoski igralec.

žerár depardjé, depardjêja

Gérarda Depardieuja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Ločevalno znamenje nad črko e pomeni, da jo izgovorimo, ni nema ali polglasnik.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Dvočrkje eu izgovorimo e.

Objavljeno dne

Gustavo Dudamel RamírezVenezuelski dirigent.

gustávo dudamél ramíres

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n: Alonso [alónso], Banderas [bandêras], Cristian [krístjan].
Na zadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n: Manuel [manuél], Fidel [fidél], Salvador [salvadór], Javier [havjêr], David [davíd-].
Če se naglasno mesto ne ravna po pravilih, pa je to zaznamovano z ostrivcem: Díez [díes], Dalí [dalí], Núñez [núnjes].

Objavljeno dne

Jesús Yus DíezŠpanski fizik.

hesús jús díes, hesúsa júsa díesa

Jesúsa Yusa Díeza

V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, -s ali -n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno označene z ostrivcem.
Črko j izgovorimo s fonemom h;
črko z pa s fonemom s, ne glede na položaj v besedi.

Objavljeno dne

Mathis Desloges Francoski tekač na smučeh.

matís delóž-, matísa delóža, z matísom delóžem; delóžeu̯  

Mathisa Deslogesa, z Mathisom Deslogesem; Deslogesev/
Deslogesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni s se velikokrat ne izgovori, ime Mathis je izjema.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Črka s je lahko nema tudi v soglasniškem sklopu sredi besede.


Na preglas o v e za glasom č smo pozorni ne samo pri sklanjanju:
z Aljažem, z Deslogesem [z delóžem],
temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika:
Aljažev, Deslogesev/Deslogesov [delóžeu̯].

Objavljeno dne

Willem DafoeAmeriški igralec.

vílem defó, vílema defója

Willema Dafoeja

Dvočrkje oe izgovorimo o, zato pri sklanjanju osnovo podaljšujemo z j (pisno in govorno).
Na podaljšavo z j smo pozorni tudi pri svojilnem pridevniku: Dafoejev. Ob tem upoštevamo preglas o v e za glasom j.