Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: P

Objavljeno dne

Alexis PinturaultFrancoski alpski smučar.

aleksí pentiró, aleksíja pentirója

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasnik -s je ali nemi (Amiéns [amjên]) ali ga izgovorimo (Reims [réms]). Sicer so končni soglasniki večinoma nemi.
Izgovor nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: -in ne pred samoglasnikom izgovarjamo en (Jospin [žospên], Gauguin [gogên]).
Francosko črko u izgovorimo s fonemom i: Hugo [igó], Camus [kamí];
za q in g se pa ne izgovarja: Jacques [žák].
Dvočrkje au izgovorimo o.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -í in -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: meni [mení] menija [meníja]; metro [metró] metroja [metrója].

Objavljeno dne

PodkorenKraj v Sloveniji.

podkóren, podkórena, podkórenski

Podkorena, podkorenski

Naglašen je drugi o, ne e.
Tako je tudi v pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena; prim. tudi geslo Kóren v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.
Vas Podkoren je ime dobila po planini Kóren (članek Borisa Golca Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu).
Prim. tudi prelaz Korensko sedlo [kórensko sêdlo].

Objavljeno dne

želel, zaželel, poželel

žêleṷ, zažêleṷ, požêleṷ

Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žêleṷ – želéla, želéli]).

Preostali glagoli so: živeti, hiteti, leteti, goreti, boleti, viseti, noreti, zoreti, veleti, hoteti, razumeti.

Objavljeno dne

živel, doživel, preživel, zaživel

žíveṷ, dožíveṷ, prežíveṷ, zažíveṷ

Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žíveṷ – živéla, živéli]).

Preostali glagoli so: želeti, hiteti, leteti, goreti, boleti, viseti, noreti, zoreti, veleti, hoteti, razumeti.


Objavljeno dne

Velika planina

vélika planína

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

veliki petek

véliki pétek

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

Péter SzijjártóMadžarski politik.

pétər síjarto

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec nad nenaglašenim samoglasnikom v madžarskem jeziku označuje dolžino, ne naglasnega mesta.
Dvočrkje sz v izgovoru prevzemamo s fonemom s.

Objavljeno dne

Sebastián PiñeraČilski politik.

sebastján pinjêra

V španskem jeziku so na zadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na s oz. n; naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo j.
Črko ñ izgovorimo nj.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Sankt PeterburgMesto v Rusiji.

sánkt pétərburg

Ime je pisno in izgovorno podomačeno. Pri izgovoru ruskih imen ne upoštevamo ikanja, tj. izgovora nenaglašenih e-jev z i. (Rusko Санкт-Петербург [sánkt pitirbúrg].)
Ne uporabljamo nemške in angleške oblike imena Sankt Petersburg.

Objavljeno dne

Przemysław KarnowskiPoljski košarkar.

pšémislav karnôvski

Dvočrkje rz se izgovori s fonemom ž; če je pred njim nezveneči samoglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Andrzej [andžej], Krzysztof [kšištof], Przybyszewski [pšibiševski].
Poljsko črko ł prevzemamo s slovenskim fonemom l, v izvirniku pa jo izgovarjamo z ṷ.
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Imena, identična slovenskim (npr. tista, ki se končujejo na -sław), pa naglasno podomačimo.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.