Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: V

Objavljeno dne

Victor HugoFrancoski pisatelj.

viktór igó, viktórja igója, z viktórjem igójem; viktórjev, igójev

Victorja Hugoja, z Victorjem Hugojem; Victorjev, Hugojev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H je nemi: Henri [anrí].
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -r (in ni enozložnica) in -ó, jo pri sklanjanju običajno podaljšamo z j.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Viktor OrbánMadžarski politik.

víktor órban

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ločevalno znamenje, enako našemu ostrivcu, v madžarskem jeziku označuje dolžino, ne naglasnega mesta. Pri prevzemanju v slovenščino ga ohranjamo v zapisu.

Objavljeno dne

visel, obvisel

víseṷ, obvíseṷ

Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([víseṷ – viséla, viséli]).

Preostali glagoli so: živeti, želeti, hiteti, leteti, goreti, boleti, noreti, zoreti, veleti, hoteti, razumeti.

Objavljeno dne

vodotok

vodotòk, vodotóka

vodotoka

V imenovalniku in tožilniku ednine je naglašeni o širok in kratek, v preostalih sklonih pa ozek in dolg.

Objavljeno dne

vremeStanje ozračja.

vrême, vreména; vreménski

vremena; vremenski

Premični naglasni tip, tako tudi [jêzik, jezíka], [petêlin, petelína], [rázlog, razlóga], [plême, pleména] …

Objavljeno dne

Warre VangheluweBelgijski kolesar.

váre vangéluve, váreja vangéluveja

Warreja Vangheluweja

Flamski oz. holandski fonem g, ki je v izvirniku sicer izgovorjen z oslabljeno zvenečnostjo, v slovenščini prevzemamo s slovenskim zvenečim g-jem. Enako izgovarjamo tudi npr. ime flamskega mesta Brugge [brúge] (francoska oblika Bruges [bríž]), priimek holandskega slikarja van Gogha ipd.
Končni polglasnik izgovorimo s fonemom e.

Objavljeno dne

Valentin Paret-PeintreFrancoski kolesar.

valantên paré péntər

Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: -in ne pred samoglasnikom izgovarjamo en (Jospin [žospên], Gauguin [gogên]), -en ne pred samoglasnikom pa an (Henri [anrí], Rouen [ruán], Laurent [lorán]).
Končni soglasniki so pogosto nemi.
Dvočrkje ei izgovorimo e: Reims [réms].
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre [sártər], Montmartre [monmártər], Le Havre [lə ávər], Louvre [lúvər].