Staro slovensko ime za avgust. Beseda srpan je sicer v 1. sklonu naglasna dvojnica ([srpán] tudi [sŕpan]), pravopis svetuje dvojnico z naglasom na zadnjem zlogu. Obliko, naglašeno na zadnjem zlogu, svetujemo tudi zato, ker je od 2. sklona naprej pravilen samo naglas na zadnjem zlogu.
Staro slovensko ime za maj. Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.
V Slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem Pavla Zdovca (2008) je poleg Velikôvec tudi Velikóvec.
Ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga v zborni slovenščini izgovorimo široko.
Tako je tudi v pravopisnem slovarju 2001.
V ruskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Jotirano samoglasniško črko ё izgovarjamo na dva načina:
1. Če ё stoji za č (ч), ž (ж), š (ш), šč (щ), se izgovori z o: Пугачёв Pugačov [pugačôv], Стрижёв Strižov [strižôv], Хрущёв Hruščov [hruščôv].
2. V vseh drugih zvezah ё izgovarjamo z jo: Фёдор Fjodor [fjódor], Артём Artjom [artjóm], Плетнёв Pletnjov [pletnjôv], Тёркин Tjorkin [tjórkin].
Raba črke ё v ruščini ni obvezna, zelo Rusi pogosto pišejo kar e, a vedo, kdaj ima ta e vrednost ё in se torej izgovarja kot naglašeni o.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.
V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu, izjemo naredimo le pri ženskih osebnih imenih, ki so identična slovenskim.
Ostrivec v obrazilu -ová pišemo le v imenovalniku ednine (Zuzulová, rod. Zuzulove); to ločevalno znamenje ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik.
Naglaševanje opisnih deležnikov na -l, zlasti še pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -ti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti delím, gradíti gradím]. Glagoli tega tipa imajo pri deležniku moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami.
Besedi pravilno pišemo in izgovarjamo z l-jem in ne z lj-jem, saj sta izpeljani iz nedoločnika veslati, ne pa npr. iz vesljati. Napačno: vesljaj, zavesljaj (npr. manjka le še nekaj zavesljajev).
V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Pri krajevnih imenih upoštevamo v slovenščini uveljavljena in ustaljena imena, t. i. eksonime, kot so zapisana v pravopisnem slovarju 2001 in Slovarju slovenskih eksonimov.
Dvočrkje ou izgovorimo u, zato ne Spanoulis, temveč Spanulis. Grški zapis prečrkujemo fonetično (prim. pravopisno razpredelnico za novogrško pisavo, člen 1108).
V grškem jeziku ostrivec vedno zaznamuje naglasno mesto.
Grško Βασίλης Σπανούλης.
Dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi.
V grškem jeziku ostrivec vedno zaznamuje naglasno mesto.
Grško Κώστας Βασιλειάδης prečrkujemo fonetično (prim. pravopisno razpredelnico za novogrško pisavo, člen 1108):
ει v priimku prečrkujemo z i.