Kategorija: slovenščina

Beseda izvira iz enako izgovarjane latinske oblike praecedens v pomenu poprejšnji primer, na katerega se sklicujejo, in je izgovorno ne prevzemamo prek francoščine. Prim. Slovenski pravopis, Veliki slovar tujk.

V starejših priročnikih je bil normiran izgovor (črkovne) zveze -ln- z u-jem, pravopisni slovar 2001 pa navaja samo izreko z l-jem. Za takšno izreko so se odločili, ker je pri večini besed s (črkovno) zvezo -ln- črka l izgovarjana kot l: vodilni, igralni ipd.

Opisni deležnik moškega spola ednine ima naglas za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami [hítel, hitéla, hitéli]. Pri glagolih z nedoločnikom na -eti predpona ne vpliva na mesto naglasa.  

Besedo naglašujemo po premičnem naglasnem tipu. Napačno: [prerók, prêroka, prêrokov].

V 1. in 4. sklonu izgovorimo kratek in širok e, v preostalih sklonih in oblikah pa je pravilen ozko naglašen -e, npr. po [prevzému] evra.

Nedoločnik glagola je naglašen na priponi: [privolíti], sedanjik pa na osnovi: [privólim], [privóliš], [privóli] … Opisni deležnik na -l je naglašen po premičnem naglasnem tipu, to pomeni, da je moška edninska oblika naglašena na osnovi, oblike s končnicami pa na deležniški priponi: [privôlil], [privolíla] …

Besedo pravilno izgovarjamo samo z ozkim naglašenim e-jem. Napačno: [protèst].

Naglas deležnika na -en se večinoma ravna po sedanjiški obliki glagola, če je sedanjik naglašen na osnovi, je na osnovi naglašen tudi deležnik.

Naglas deležnika na -en se večinoma ravna po sedanjiški obliki glagola, če je sedanjik naglašen na osnovi, je na osnovi naglašen tudi deležnik.

Naglas deležnika na -en se večinoma ravna po sedanjiški obliki glagola, če je sedanjik naglašen na osnovi, je na osnovi naglašen tudi deležnik.

Pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -iti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti, delím], [gradíti, gradím], je pri opisnem deležniku moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami. Enako velja tudi za glagole, ki nimajo brezpredponske oblike, kot je povzročiti. Osnova glagola je vzroč, po je predpona.

Besedo pogoj pravilno uporabimo, ko gre za izpolnitev nečesa, npr. pogoj za vpis na fakulteto so opravljeni sprejemni izpiti, pogoj za uspešno turistično sezono je dobra pripravljenost, v drugih primerih besedo pogoj zamenjajmo z ustreznejšo npr.: v kakšnih razmerah živijo Romi, kakšne gospodarske razmere pričakujemo, prizadevali si bomo ustvariti dobre možnosti za razvoj. Pomagamo si lahko s stavkom: V takšnih okoliščinah/razmerah nimamo nobenih možnosti, da bi izpolnili pogoje za pridobitev sredstev.