Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: šport

Objavljeno dne

Jules KoundéFrancoski nogometaš.

žíl kundé, žíla kundêja

Julesa Koundéja

Francosko črko u izgovorimo i;
j s fonemom ž,
dvočrkje ou pa s fonemom u.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Ker naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Jurriën Timber Nizozemski nogometaš.

júrjen tímber, júrjena tímberja 

Jurriëna Timberja

V nizozemskem jeziku je naglas večinoma na predzadnjem zlogu.
Ločevalno znamenje na e, dvojna pika, pomeni, da to ni dvočrkje ie, ki ga izgovorimo s fonemom i (en glas). Izgovorimo namreč oba fonema:
črka i je fonem j pred nenaglašenim e-jem.

Objavljeno dne

Justin MurisierŠvicarski alpski smučar.

žistên mirizjé

Justina Murisiera

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Končni soglasniki so večinoma nemi.
Črko j izgovorimo ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo kot -en.

Objavljeno dne

Kévin Vauquelin Francoski kolesar.

kevín voklên 

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko dvočrkje au izgovorimo o.
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ga pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot je zapisan, temveč kot -en: Coubertin [kubertên], Badinter [badentêr], Jospin [žospên]. V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.

Objavljeno dne

krlingŠport.

kə̀rling

krlinški

Glede na izgovor v izvornem jeziku (z u-jem zapisani polglasnik) in slovenski pisni sistem je v slovenščini najustreznejši zapis krling [kə̀rling], ker tako izgovorimo; prim. tudi krma [kə̀rma], smrt [smə̀rt].
Zapis kerling in izgovor s širokim e-jem pred r-jem iz pravopisnega slovarja 2001 se nista uveljavila.
Pri lastnih imenih se je v preteklosti tak polglasnik, zapisan z u-jem, zlasti pred r-jem, izgovarjal z e, npr. Churchill [čêrčil], danes prevladuje izgovor s polglasnikom: Churchill [čə̀rčil].

Objavljeno dne

Lasse GaxiolaMehiški alpski smučar.

láse gašjóla, láseja gašjóle; gašjóloṷ

Lasseja Gaxiole; Gaxiolov

Ime ima po norveškem alpskem smučarju Lasseju Kjusu.
Priimek Gaxiola naj bi bil izvorno baskovski (baskovsko črko x izgovorimo s fonemom š), je pa pogost v Mehiki; črko x s fonemom š izgovori tudi nosilec tega priimka.


Svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki jih sklanjamo po 2. moški sklanjatvi (samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e ...), delamo s priponskim obrazilom -ov (oziroma -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š): Janša – Janšev, Saša (za moško osebo) – Sašev, Sašo – Sašev, Vanja (za moško osebo) – Vanjev, Luka – Lukov.

Objavljeno dne

Léon MarchandFrancoski plavalec.

león maršán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.

Objavljeno dne

los MapleMaskota svetovnega prvenstva v nogometu 2026 (povezana s sogostiteljico Kanado).

lós mêjpəl, z mêjplom; mêjploṷ

z Maplom; Maplov

Nemi e od rodilnika dalje v zapisu opuščamo (po starih in novih pravopisnih pravilih: Mike [májk], Mika [májka]; Mikov [májkov-]), lahko pa vpliva na izgovor:
črko a v takem primeru izgovorimo dvoglasniško (Jane [džêjn], Blake [blêjk], Kane [kêjn].
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e; če pa e-ju sledi j, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Marián GáboríkSlovaški hokejist.

márjan gáborik, márjana gáborika

Mariána Gáboríka

Ob prevzemanju iz slovaščine upoštevamo, da je ostrivec ločevalno znamenje, ki označuje dolgi samoglasnik, ne naglasnega mesta. To je v slovaščini stalno: na prvem zlogu.
Pri prevzemanju se slovaški kratki in dolgi samoglasniki izenačijo, izgovarjamo jih kot slovenske.
I pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom j.

Objavljeno dne

Mathis Desloges Francoski tekač na smučeh.

matís delóž-, matísa delóža, z matísom delóžem; delóžeu̯  

Mathisa Deslogesa, z Mathisom Deslogesem; Deslogesev/
Deslogesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni s se velikokrat ne izgovori, ime Mathis je izjema.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Črka s je lahko nema tudi v soglasniškem sklopu sredi besede.


Na preglas o v e za glasom č smo pozorni ne samo pri sklanjanju:
z Aljažem, z Deslogesem [z delóžem],
temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika:
Aljažev, Deslogesev/Deslogesov [delóžeu̯].