Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Alenka Pirc

Objavljeno dne

Podvin pri PolzeliKraj v Sloveniji.

podvín pri pôu̯zeli, v podvínu pri pôu̯zeli, iz podvína pri pôu̯zeli; podvínčan, podvínčanka

v Podvinu pri Polzeli, iz Podvina pri Polzeli;
Podvinčan, Podvinčanka

Naglas na i je tudi po leksikonu Slovenska krajevna imena in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

Objavljeno dne

PodvinciKraj v Sloveniji.

pódvinci, v pódvincih, iz pódvincev;
pódvinčan, pódvinčanka

v Podvincih, iz Podvincev;
Podvinčan, Podvinčanka

Naglas na o je tudi po leksikonu Slovenska krajevna imena in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (v geslu Podvin).

Objavljeno dne

JelšaKraj v Sloveniji.

jéu̯ša, v jéu̯ši, iz jéu̯še, jéu̯ški;
jeu̯šàn, jeu̯šánka

v Jelši, iz Jelše, jelški;
Jelšan, Jelšanka

Tako je tudi v leksikonu Slovenska krajevna imena.
To krajevno ime je bilo izpeljano iz poimenovanja za drevo jelša (Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja).

Objavljeno dne

JelšeVeč krajev v Sloveniji.

jéu̯še, na jéu̯šah/z jeu̯š, v jéu̯šah/iz jeu̯š; jéu̯šánski,
jeu̯šánec/jeu̯šévec, jeu̯šánka

v/na Jelšah, iz/z Jelš; jelški/jelševski,
Jelšanec/Jelševec, Jelšanka

Tako je tudi v leksikonu Slovenska krajevna imena.
Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen razloži, da je bilo to krajevno ime izpeljano iz poimenovanja za drevo jelša.

Objavljeno dne

JelšaneKraj v Sloveniji.

jeu̯šáne, v jeu̯šánah, iz jeu̯šán; jeu̯šánski/jeu̯šévski,
jeu̯šánec/jeu̯šévec, jeu̯šánka

v Jelšanah, iz Jelšan; jelšanski/jelševski,
Jelšanec/Jelševec,
Jelšanka

Tako je tudi v leksikonu Slovenska krajevna imena in pravopisnem slovarju 2001.
Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen razloži, da krajevno ime prvotno pomeni 'prebivalci kraja Jelša ali Jelše', to ime pa je bilo izpeljano iz poimenovanja za drevo jelša.

Objavljeno dne

Angelo Michele RistucciaItalijanski general.

ándželo mikéle ristúča, ándžela mikéleja ristúče

Angela Micheleja Ristuccie

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
G pred e izgovorimo dž,
dvočrkje ch s fonemom k,
c pred i pa s fonemom č.
Podvojeno črko cc v slovenščini izgovarjamo enojno.

Objavljeno dne

Ide SchellingNizozemski kolesar.

íde shéling, ídeja shélinga

Ideja Schellinga

Nizozemski končni polglasnik je v slovenščini e.
Sch na začetku besede ali drugega dela zložene besede izgovorimo sh, sicer pa s: Scheveningen [shéveningən], Friesche Wad [fríse vád-], na koncu besede je večinoma š: Mulisch [múliš]. Nemški sch pa vedno izgovorimo s fonemom š.

Objavljeno dne

Ferenc KrauszMadžarsko-avstrijski znanstvenik; Nobelov nagrajenec za fiziko 2023.

fêrenc kráus, fêrenca kráusa, fêrencem kráusom; fêrenčev, kráusov

Ferenca Krausza, s Ferencem Krauszom; Ferenčev, Krauszov

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Črko c izgovorimo c: Miskolc [míškolc].
Dvočrkje sz izgovorimo s fonemom s.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Ob tem ne pozabimo na
premeno c s č pri tvorbi pridevnika iz imena Ferenc (tudi Nemec Nemčev, Slovenec Slovenčev …).

Objavljeno dne

Pierre AgostiniFrancoski znanstvenik; Nobelov nagrajenec za fiziko 2023.

pjêr agostiní, pjêra agostiníja; pjêrov, agostiníjev

Pierra Agostinija, s Pierrom Agostinijem; Pierrov, Agostinijev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I se pred samoglasnikom vedno izgovori kot j: Liege [ljéž].
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
Priimek pri sklanjanju podaljšamo z j, ker je naglašen na končnem i.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Alberto Núñez FeijóoŠpanski politik.

albêrto núnjes fejhó, albêrta núnjesa fejhója

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Alonso [alónso], Carlos [kárlos], Carmen [kármen]. Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Črko ñ izgovorimo nj;
črko z s fonemom s, ne glede na položaj v besedi;
črko j pa s fonemom h.

Objavljeno dne

Amerighi da CaravaggioItalijanski slikar.

amerígi da karavádžo; karavádža, s karavádžem

Carravagia, s Carravagiem

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gh izgovorimo g;
črko c (ne pred e ali i) s fonemom k;
zvezo gi pred samoglasnikom pa s fonemom dž.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju [s karavádžem], temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika [karavádžev].

Objavljeno dne

Jorge MartínŠpanski motociklist.

hórhe martín, hórheja martína

Jorgeja Martína

V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, -s ali -n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno označene z ločevalnim znamenjem.
Črko j izgovorimo s fonemom h, prav tako črko g pred e ali i.