Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Tamara Gorup

Objavljeno dne

Saint-TropezKraj v Franciji.

sen tropé, sen tropêja

Saint-Tropeza

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi,
dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -é, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: tropé tropêja.

Objavljeno dne

Thierry NeuvilleBelgijski voznik relija.

tjerí nevíl, tjeríja nevíla 

Thierryja Neuvilla

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nenaglašeni e-ji so nemi,
dvočrkje eu izgovorimo e,
i pred samoglasnikom pa j: Liege [ljéž].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].

Objavljeno dne

Arthur RinderknechFrancoski teniški igralec.

artír renderknéš; z artírjem renderknéšem

z Arthurjem Rinderknechem

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], Éluard [eliár], buffet [bifé] je bife.
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ga pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot je zapisan, temveč kot -en: Coubertin [kubertên], Badinter [badentêr], Jospin [žospên].
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.

Objavljeno dne

Hugo HouleKanadski kolesar.

igó úl

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H se ne izgovarja: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf].
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

GliwiceKraj na Poljskem.

glivíce; v glivícah, iz glivíc

v Gliwicah, iz Gliwic

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Isto naglasno mesto ohranimo v vseh oblikah: [katovíce, iz katovíc], [zakopáne, iz zakopán].
Sklanjamo tako kot Domžale, Makole, Zdole, Žale, Butale; Banjole, Pale, Katovice, Zakopane: samostalnik ženskega spola v množini.

Objavljeno dne

enfant terriblesCitatno iz francoščine v pomenu ‘težaven, naporen otrok’.

anfán teríbl

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre, Louvre …