Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: francoščina

Objavljeno dne

ThiaisPredmestje Pariza.

tjé, v tjêju, iz tjêja

v Thiaisu, iz Thiaisa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H se razen v redkih izjemah ne izgovarja: Henri [anrí].
I pred samoglasnikom izgovorimo j: Pierre [pjêr];
dvočrkje ai pa s fonemom e: Baudelaire [bodlêr].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Garros [garós]), včasih ne (Amiéns [amjen]).

Objavljeno dne

Jean-Paul BelmondoFrancoski igralec.

žanpól belmóndo

V slovenskem okolju se je v preteklosti uveljavil izgovor priimka z naglasom na prvem o.
Priimek je sicer italijanski, sicilijanski.
Po francosko se izgovori z naglasom na končnem -o: [belmondó], kar v slovenščini vpliva na sklanjanje (Belmondoja) in tvorbo svojilnega pridevnika (Belmondojev).

Objavljeno dne

Willy SagnolFrancoski nogometni trener.

vilí sanjól, vilíja sanjóla

Willyja Sagnola

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Matisse [matís].
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Paul [pól], Claudel [klodél].

Objavljeno dne

Renault/renaultFrancosko podjetje in avtomobil.

renó, z renójem

z Renaultem/renaultem

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje au izgovorimo o.
Končni soglasniški sklop -lt je nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Peugeot/peugeotFrancosko podjetje in avtomobil.

pežó, s pežójem

s Peugeotem/peugeotem

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje eu izgovorimo e.
Končni soglasniki so pogosto nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Yves Saint LaurentFrancoski modni oblikovalec; istoimenska modna hiša in blagovna znamka.

ív senlorán, íva senlorána

Yvesa Saint Laurenta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Dvočrkje ai izgovorimo s fonemom e.
V besedi saint črko t izgovorimo, če ji sledi samoglasnik, v nasprotnem primeru ne.
Dvočrkje au izgovorimo s fonemom o.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: en izgovorimo en samo pred samoglasnikom, sicer an (Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó]).

Objavljeno dne

Valentin Paret-PeintreFrancoski kolesar.

valantên paré péntər

Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: -in ne pred samoglasnikom izgovarjamo en (Jospin [žospên], Gauguin [gogên]), -en ne pred samoglasnikom pa an (Henri [anrí], Rouen [ruán], Laurent [lorán]).
Končni soglasniki so pogosto nemi.
Dvočrkje ei izgovorimo e: Reims [réms].
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre [sártər], Montmartre [monmártər], Le Havre [lə ávər], Louvre [lúvər].

Objavljeno dne

Hugo DescatFrancoski rokometaš.

igó deská

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H-ja ne izgovorimo.
Nenaglašeni e je v francoskem jeziku nemi, izgovorimo pa ga pred govorjenim soglasniškim sklopom: Lescot [leskó], de Bergerac [də beržerák].
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Camille CeruttiFrancoska alpska smučarka.

kamíj serití

Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
Tročrkje ill izgovorimo s fonemom j: Versailles [versáj].
Črko c pred e, i ali y izgovorimo s: Cézanne [sezán], Cyrano [siranó].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.

Objavljeno dne

Marion ChevrierFrancoska alpska smučarka.

marjón ševrijé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I se pred samoglasnikom izgovori j: Pierre [pjêr], Liege [ljéž].
Naglašeni o v nosnikih prevzemamo z ožino: Avignon [avinjón].
Dvočrkje ch izgovorimo š.
E izgovorimo, ko bi se sicer skupaj znašli trije soglasniki ali več, zaradi lažje izgovorljivosti.
Končni soglasniki so pogosto nemi.

Objavljeno dne

Villeneuve-d’AscqKraj v Franciji.

vilneu̯dásk

v Villeneuve-d’Ascqu, iz Villeneuve-d’Ascqa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje eu iz francoskega jezika prevzemamo z e: Peugeot [pežó], Pasteur [pastêr].
Končni nenaglašeni e se ne izgovarja.
Cq izgovorimo k: Jacques [žák].

Objavljeno dne

Gilbert MontagnéFrancoski pevec, pianist in organist.

žilbêr montanjé, z žilbêrjem montanjêjem; žilbêrjev, montanjêjev

z Gilbertem Montagnéjem; Gilbertev, Montagnéjev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
G pred i izgovorimo ž.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Če naglašeni e v prevzeti besedi stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Nenaglašeni končni e je nemi; naglašeni é izgovorimo e.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -r (in ni enozložnica) ali -e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z žilbêrjem montanêjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [žilbêrjev], [montanêjev].

Objavljeno dne

Michel de MontaigneFrancoski filozof in pisatelj.

mišél də montênj, z mišélom də montênjem; montênjev

z Michelom de Montaignem; Montaignev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Claudel [klodél] …
Polglasnik v členu de ohranjamo.
Dvočrkje ai izgovorimo e: Alain [alên];
dvočrkje gn pa nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Če se osnova samostalnika v govoru konča govorjeni -j, namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z montênjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [montênjev].

Objavljeno dne

Jacques RabemananjaraMalgaški pesnik in politik.

žák rabemananžará, žáka rabemananžarája, z žákom rabemananžarájem; rabemananžarájev

Jacquesa Rabemananjaraje, z Jacquesom Rabemananjarajem;
Rabemananjarajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z rabemananžarájem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [rabemananžarájev].

Objavljeno dne

OrléansKraj v Franciji.

orleán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi; ali je tudi -s, moramo preveriti: Garros [garós] in Amiéns [amjên].
Črko é izgovorimo, ni nema ali polglasnik; ni pa to naglasno znamenje.