Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: francoščina

Objavljeno dne

Gilbert MontagnéFrancoski pevec, pianist in organist.

žilbêr montanjé, z žilbêrjem montanjêjem; žilbêrjev, montanjêjev

z Gilbertem Montagnéjem; Gilbertev, Montagnéjev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
G pred i izgovorimo ž.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Če naglašeni e v prevzeti besedi stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Nenaglašeni končni e je nemi; naglašeni é izgovorimo e.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -r (in ni enozložnica) ali -e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z žilbêrjem montanêjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [žilbêrjev], [montanêjev].

Objavljeno dne

Michel de MontaigneFrancoski filozof in pisatelj.

mišél də montênj, z mišélom də montênjem; montênjev

z Michelom de Montaignem; Montaignev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Claudel [klodél] …
Polglasnik v členu de ohranjamo.
Dvočrkje ai izgovorimo e: Alain [alên];
dvočrkje gn pa nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Če se osnova samostalnika v govoru konča govorjeni -j, namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z montênjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [montênjev].

Objavljeno dne

Jacques RabemananjaraMalgaški pesnik in politik.

žák rabemananžará, žáka rabemananžarája, z žákom rabemananžarájem; rabemananžarájev

Jacquesa Rabemananjaraje, z Jacquesom Rabemananjarajem;
Rabemananjarajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z rabemananžarájem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [rabemananžarájev].

Objavljeno dne

OrléansKraj v Franciji.

orleán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi; ali je tudi -s, moramo preveriti: Garros [garós] in Amiéns [amjên].
Črko é izgovorimo, ni nema ali polglasnik; ni pa to naglasno znamenje.

Objavljeno dne

Laura GauchéFrancoska alpska smučarka.

lóra gošé

Francosko dvočrkje au izgovorimo o;
dvočrkje ch pa s fonemom š.
Končni e izgovorimo, ker je naglašen.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Zaradi sklanjatve naglas pri imenu s končnice prestavimo na prvi a, prim. Chiara, Julia.

Objavljeno dne

Roland GarrosFrancoski letalski pionir in vojaški pilot; po njem so poimenovana teniška igrišča v Parizu; tudi neuradno ime za odprto prvenstvo Francije v tenisu.

rolán garós; igrišča rolána garósa, na rolánu garósu

igrišča Rolanda Garrosa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih izgovorimo (Reims [réms]), včasih ne (Calais [kalé]).

Objavljeno dne

VogüéKraj v Franciji.

vogvé

iz Vogüéja

V francoskem jeziku se ü pred samoglasnikom izgovori v. Ta črka je v francoščini redka.
Črko é izgovorimo e; nenaglašeni končni e-ji so sicer nemi.
Naglas je na zadnjem zlogu.

Objavljeno dne

Francette LevieuxFrancoska fotografinja.

fransét ləvjé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko c pred e, i ali y izgovorimo s: Cézanne [sezán], Cyrano [siranó].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Nenaglašeni končni e-ji so v francoskem jeziku nemi, prav tako večinoma končni soglasniki.
Dvočrkje eu izgovorimo s fonemom e: Peugeot [pežó].
I pred samoglasnikom izgovorimo j: Pierre [pjêr].

Objavljeno dne

Jean-Paul SartreFrancoski pisatelj in filozof.

žanpól sártər; sártrov

Sartrov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž: Jacques [žák];
dvočrkje ea s fonemom a;
dvočrkje au pa s fonemom o.
V težko izgovorljiv soglasniški sklop osnove [rtr], ki mu v zapisu sledi nemi e, v izgovoru vrivamo polglasnik.
Pri tvorbi pridevnika si lahko pomagamo z imenom Jupiter [júpitər]: Jupitrov.

Objavljeno dne

Cyprien SarrazinFrancoski alpski smučar.

siprijên sarazên

Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Cyprien [siprijên] tudi Adrien [adrijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Sébastien [sebastjên], Donatien [donasjên] …
Črko c pred y izgovorimo s.

Objavljeno dne

Hugo DesgrippesFrancoski alpski smučar.

igó degríp, igója degrípa, z igójem; igójev, degrípov

Hugoja Desgrippesa, s Hugojem; Hugojev, Desgrippesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H je nemi: Henri [anrí].
Francosko črko u izgovorimo i: Camus [kamí], Curie [kirí].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s; končnica -es je nema, če ni naglašena: Descartes [dekárt].
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Jules ChappazFrancoski tekač na smučeh.

žíl šapáz

Julesa Chappaza

Francosko črko u izgovorimo i;
j izgovorimo ž;
dvočrkje ch izgovorimo š.
Končni soglasniki so večinoma nemi, vendar so izjeme. Športnik svoj priimek izgovori s končnim soglasnikom.

Objavljeno dne

ColombesKraj v Franciji.

kolómb, v kolómbu, iz kolómba

v Colombesu, iz Colombesa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nosnike pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo z ustreznim samoglasnikom in m (oz. n): om izgovorimo om, nenosno.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.