Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: geografija

Objavljeno dne

BollèneKraj v Franciji.

bolên

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Ločevalno znamenje nad črko e pomeni, da jo izgovorimo, ni nema ali polglasnik.
Nenaglašeni končni e je nemi.

Objavljeno dne

CánnesKraj v Franciji.

kán, v kánu, iz kána, kánski

v Cánnesu, iz Cánnesa, canski

Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), večinoma pa ne (Amiens [amjên], Nevers [nevêr]).

Objavljeno dne

CasablancaKraj v Maroku.

kasablánka

V Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka je zapisano, da ime "tako v španščini kot arabščini pomeni 'Bela hiša' (mnoge stavbe so še dandanes belo obarvane). Španska zloženka iz casa v pomenu 'hiša' in blanca v pomenu 'bela' je prevedena iz portugalskega imena Casa Branca, ki je leta 1515 ob ustanovitvi mesta izpodrinilo domačinsko ime Anfa. Prevedeno arabsko ime ad-dār al bayḍā' je sestavljeno iz predloga al ter izrazov dār v pomenu 'hiša' in bayḍā', ženske oblike pridevnika abyaḍ v pomenu 'bel'".

Objavljeno dne

CéüseGora v Franciji.

seíz, na seízu

na Céüsu

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črka ü se kljub dvema pikicama izgovarja kot navaden francoski u, ki ga v slovenščino prevzemamo kot i.
Nenaglašeni končni e je nemi, črko s pred njim pa izgovorimo z.

Objavljeno dne

CórdobaKraj v Španiji.

kórdova

V španskem jeziku črko b med samoglasnikoma izgovorimo s fonemom v.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku:
- naglas na predzadnjem zlogu imajo besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n;
- na zadnjem pa tiste, ki se končujejo na soglasnik, ne pa na -s oz. -n.

Objavljeno dne

Dunajská StredaKraj na Slovaškem.

dúnajska stréda, v dúnajski strédi, iz dunajske stréde

v Dunajski Stredi, iz Dunajske Strede

V slovaškem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec v obrazilu -ská pišemo le v imenovalniku ednine; to je ločevalno znamenje, ne naglasno, torej ne zaznamuje naglasnega mesta, temveč dolgi samoglasnik.
St- izgovorimo st, ne št kot v nemškem jeziku.