Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: B

Objavljeno dne

Jean BarraquéFrancoski skladatelj.

žán baraké

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž: Jacques [žák];
dvočrkje ea s fonemom a;
qu s fonemom k;
črko é pa e.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno.

Objavljeno dne

Bruno LatourFrancoski filozof.

brinó latúr, brinója latúra

Brunoja Latoura

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Dvočrkje ou izgovorimo z u.

Če se osnova tujega imena v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j.

Objavljeno dne

Karim BenzemaAlžirski nogometaš, rojen v Franciji.

karím benzemá; karímov; benzemájev

Karimov; Benzemajev

Pri alžirskih nogometaših, ki so bili rojeni v Franciji, navadno upoštevamo francosko izgovarjavo, po pravilih za prevzemanje v slovenski knjižni jezik. Pri v Alžiriji rojenih nogometaših pa podomačeni izgovor.

Objavljeno dne

Mathis Le BerreFrancoski kolesar.

matís lə bêr

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).
Črka e se zlasti na koncu ne izgovarja.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Bruno Le MaireFrancoski politik.

brinó lə mêr, brinója lə mêra

Brunoja Le Maira

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
Nenaglašeni končni e je nemi,
polglasnik v členu le pa ohranjamo.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j.

Objavljeno dne

BruggeKraj v Belgiji.

brúge, brúgeja, v brúgeju

Bruggeja, v Bruggeju

Flamski oz. holandski fonem g, ki je v izvirniku sicer izgovorjen z oslabljeno zvenečnostjo, v slovenščini prevzemamo s slovenskim zvenečim g-jem. Enako izgovarjamo tudi npr. ime nizozemskega kraja Groningen [gróningen], priimek holandskega slikarja van Gogha ipd.

Objavljeno dne

Niccolò BonifazioItalijanski kolesar.

nikoló bonifácijo, nikolója bonifácija; nikolójev, bonifácijev

Niccolòja Bonifazia, Bonifaziev

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, da je naglas na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Črko z izgovorimo c; v redkih primerih dz.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Miró [miró], Mirója [mirója].