Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: H

Objavljeno dne

HalifaxKraj v Angliji.

hálifaks

Tak izgovor je normiran v slovenskem pravopisu, tudi sicer a v imenih z angleškega govornega območja pogosto izgovarjamo z a, ne z e (prim. Alabama, Indiana).

Objavljeno dne

Michel HouellebecqFrancoski pisatelj.

mišél u̯elbék

V francoskem jeziku je vedno naglašen zadnji zlog.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru (Méribel [meribél], Auriol [orjól], Paul [pól], Claudel [klodél] …).
Črka h se ne izgovarja.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

HaifaIzraelsko mesto.

hájfa

Hajfa

Po pravopisnem slovarju 2001 je tudi zapis Hajfa, po Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka je eksonim Haifa.
V obeh primerih izgovorimo [hájfa].

Objavljeno dne

Ugo HumbertFrancoski teniški igralec.

igó embêr, igója embêrja

Ugoja Humberta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo kot i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Um pa izgovarjamo kot um, om ali em.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

François HollandeFrancoski politik.

fransu̯á olánd

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko ç izgovorimo s fonemom s.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.
Dvočrkje oi prevzemamo z u̯a.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Črke h ne izgovorimo,
prav tako je nemi nenaglašeni končni e.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].

Objavljeno dne

Holger RuneDanski teniški igralec.

hólger rúne, hólgerja rúneja

Holgerja Runeja

V danskem jeziku je naglas v večini besed na prvem zlogu.
Danski končni polglasnik izgovorimo s fonemom e: Odense [ódense], Vejle [vájle] (tako tudi npr. v nemščini: Goethe).
Ta e je del osnove, zato to pri sklanjanju podaljšamo z j. Na preglas o v e za j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.
Z j osnovo podaljšamo tudi, če se ta konča na r.