Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: H

Objavljeno dne

Michel HouellebecqFrancoski pisatelj.

mišél u̯elbék

V francoskem jeziku je vedno naglašen zadnji zlog.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru (Méribel [meribél], Auriol [orjól], Paul [pól], Claudel [klodél] …).
Črka h se ne izgovarja.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.

Objavljeno dne

HaifaIzraelsko mesto.

hájfa

Hajfa

Po pravopisnem slovarju 2001 je tudi zapis Hajfa, po Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka je eksonim Haifa.
V obeh primerih izgovorimo [hájfa].

Objavljeno dne

Ugo HumbertFrancoski teniški igralec.

igó embêr, igója embêrja

Ugoja Humberta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo kot i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Um pa izgovarjamo kot um, om ali em.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

François HollandeFrancoski politik.

fransu̯á olánd

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko ç izgovorimo s fonemom s.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.
Dvočrkje oi prevzemamo z u̯a.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi.
Črke h ne izgovorimo,
prav tako je nemi nenaglašeni končni e.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].

Objavljeno dne

Holger RuneDanski teniški igralec.

hólger rúne, hólgerja rúneja

Holgerja Runeja

V danskem jeziku je naglas v večini besed na prvem zlogu.
Danski končni polglasnik izgovorimo s fonemom e: Odense [ódense], Vejle [vájle] (tako tudi npr. v nemščini: Goethe).
Ta e je del osnove, zato to pri sklanjanju podaljšamo z j. Na preglas o v e za j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.
Z j osnovo podaljšamo tudi, če se ta konča na r.

Objavljeno dne

Seiko HashimotoJaponska političarka.

sêjko hašimóto

Japonski jezik ima tonemski naglas, ne jakostnega. Po pravopisnih pravilih 2001 tonemskega naglasa ne prevzemamo. Izgovor podomačimo (tako tudi Nemci, Angleži …) in japonska imena večinoma naglašujemo na predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu, kot je zapisano v pravopisni preglednici za japonski jezik.