Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: J

Objavljeno dne

New JerseyAmeriška zvezna država.

njú džə̀rsi, v njú džə̀rsiju, iz njú džə̀rsija; njúdžə̀rsijski

v New Jerseyju, iz New Jerseyja; newjerseyjski

V pravopisnem slovarju 2001 in ePravopisu je zapisan izgovor s širokim e-jem pred r: [njú džêrsi].
Tudi priimek Churchill smo včasih izgovarjali [čêrčil], dandanašnji pa prevladuje raba s polglasnikom [čə̀rčil]. Tudi v izgovoru zvezne države New Jersey je pri profesionalnih govorcih prevladala oblika s polgasnikom. Tako uči tudi radijska fonetična šola.

Objavljeno dne

Jean-Paul BelmondoFrancoski igralec.

žanpól belmóndo

V slovenskem okolju se je v preteklosti uveljavil izgovor priimka z naglasom na prvem o.
Priimek je sicer italijanski, sicilijanski.
Po francosko se izgovori z naglasom na končnem -o: [belmondó], kar v slovenščini vpliva na sklanjanje (Belmondoja) in tvorbo svojilnega pridevnika (Belmondojev).

Objavljeno dne

Jackson PollockAmeriški slikar.

džêkson pólok, džêksona póloka

Jacksona Pollocka

Angleški končaj -on, ki je v izvirniku izgovorjen s polglasnikom, izgovorimo z o.
Prevzete besede, ki so naglašene na zadnjem ali edinem zlogu, pogosto izgovorimo s širokim e oziroma o: Jack, John, Bob, Brad, Chopin, Rodin, Petain …, enako tvorjenke iz njih: Jackson, Johnson … Ni pa to pravilo, ozko izgovorimo Ted, Ned, Tom, Jeb …

Objavljeno dne

Jorgos LantimosGrški režiser.

jórgos lántimos

Yorgos Lanthimos

V grškem jeziku ostrivec vedno zaznamuje naglasno mesto.
Grško Γιώργος Λάνθιμος prečrkujemo fonetično (prim. pravopisno razpredelnico za novogrško pisavo, člen 1108):
γι je pred samoglasnikom j.

Objavljeno dne

Jacques RabemananjaraMalgaški pesnik in politik.

žák rabemananžará, žáka rabemananžarája, z žákom rabemananžarájem; rabemananžarájev

Jacquesa Rabemananjaraje, z Jacquesom Rabemananjarajem;
Rabemananjarajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z rabemananžarájem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [rabemananžarájev].

Objavljeno dne

Jean-Paul SartreFrancoski pisatelj in filozof.

žanpól sártər; sártrov

Sartrov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž: Jacques [žák];
dvočrkje ea s fonemom a;
dvočrkje au pa s fonemom o.
V težko izgovorljiv soglasniški sklop osnove [rtr], ki mu v zapisu sledi nemi e, v izgovoru vrivamo polglasnik.
Pri tvorbi pridevnika si lahko pomagamo z imenom Jupiter [júpitər]: Jupitrov.

Objavljeno dne

John ZornAmeriški skladatelj, instrumentalist in glasbeni producent.

džôn zórn

Prevzeta imena večinoma prevzemamo z ozkim o, izjemo pa naredimo pri nekaterih primerih, ki se glasovno končujejo podobno kot slovenske besede.
Tiste, ki so naglašene na zadnjem ali edinem zlogu, pa pogosto izgovorimo s širokim e oziroma o: Jack, John, Bob, Brad, Chopin, Rodin, Petain …, enako tvorjenke iz njih: Jackson, Johnson … Ni pa to pravilo, ozko izgovorimo Ted, Ned, Tom, Ron …

Objavljeno dne

Jules ChappazFrancoski tekač na smučeh.

žíl šapáz

Julesa Chappaza

Francosko črko u izgovorimo i;
j izgovorimo ž;
dvočrkje ch izgovorimo š.
Končni soglasniki so večinoma nemi, vendar so izjeme. Športnik svoj priimek izgovori s končnim soglasnikom.

Objavljeno dne

Justine Braisaz BouchetFrancoska biatlonka.

žistín brezáz bušé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
J izgovorimo s fonemom ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Francosko črko u izgovorimo i (Tartuffe [tartíf]); za q in g se ne izgovarja: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
S med samoglasnikoma izgovorimo kot z (Toulouse [tulúz-]).
Dvočrkje ou izgovorimo u, ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]); končni z v priimku ni nemi, ker ga izgovori lastnica priimka.