Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: K

Objavljeno dne

Kristóf RasovszkyMadžarski plavalec.

kríštof rášovski, kríštofa rášovskega

Kristófa Rasovszkega

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ločevalno znamenje, enako našemu ostrivcu, označuje dolžino, ne naglasnega mesta.
Madžarsko črko s izgovorimo š,
glas s pa je zapisan z zvezo sz.

Objavljeno dne

Krzysztof ChmielewskiPoljski plavalec.

kšíštof hmjeléṷski, kšíštofa hmjeléṷskega

Krzysztofa Chmielewskega

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž; če je pred njim nezveneči soglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Andrzej [andžej], Przybyszewski [pšibiševski].
Poljsko črko y prevzemamo s slovenskim fonemom i, v izvirniku je trdi i.
Dvočrkje sz izgovorimo s fonemom š;
dvočrkje ch s fonemom h;
črko w pred soglasnikom pa ṷ.

Objavljeno dne

KansasAmeriška zvezna država.

kánzas, v kánzasu, iz kánzasa

v Kansasu, iz Kansasa

Ustaljeni izgovor z a, zapisan tudi v pravopisnem slovarju 2001 in ePravopisu.
Američani sicer pogosto izgovarjajo e, kjer je v evropski angleščini a.
V slovenskem jeziku ohranjamo v izgovoru a še pri npr.: Indiana, Louisiana, Montana, San Francisco, Vancouver.
Izgovor z z-jem navajata pravopisni slovar 2001 in ePravopis, tako je tudi v npr. Collinsovem angleškem slovarju.

Objavljeno dne

Karen Smadja-ClémentFrancoska alpska smučarka.

karên smadžá klemán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).

Objavljeno dne

Gorazd KovačičSlovenski sociolog.

górazd kováčič, z górazdom kováčičem; kováčičev

z Gorazdom Kovačičem; Kovačičev

Tako si reče sam.
Za govorjenim č namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: plašč, s plaščem; Blažič, z Blažičem; Župančič, z Župančičem. Tako tudi pridevnik: Kovačičev [kováčičev]; Blažičev, Župančičev.

Objavljeno dne

Kjell BakkelundNorveški pianist.

čél bákelund, čéla bákelunda

Kjella Bakkelunda

V norveškem jeziku je navadno naglašen prvi zlog.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno.
Zvezo kj izgovorimo s č. Sicer ni v preglednici v SP, a smo to slišali že pri norveških smučarjih, npr. Kjetil Andre Aamot, Lasse Kjus.

Objavljeno dne

Slava KurilovSovjetski oceanograf.

sláva kurílov, s kurílovom

s Kurilovom

Imena na -ev in -ov imajo v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im: z Brežnjevom, s Hruščovom (napačno: z Brežnjevim, s Hruščovim). Tako še Lavrov, Ivanov, Turgenjev.

Objavljeno dne

Stefan KomandarevBolgarski režiser.

stéfan komandárev, s komandárevom

s Komandarevom

Imena na -ev in -ov imajo v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im: z Brežnjevom, s Hruščovom (napačno: z Brežnjevim, s Hruščovim). Tako še Lavrov, Ivanov, Turgenjev.

Objavljeno dne

Ferenc KrauszMadžarsko-avstrijski znanstvenik; Nobelov nagrajenec za fiziko 2023.

fêrenc kráus, fêrenca kráusa, fêrencem kráusom; fêrenčev, kráusov

Ferenca Krausza, s Ferencem Krauszom; Ferenčev, Krauszov

V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Črko c izgovorimo c: Miskolc [míškolc].
Dvočrkje sz izgovorimo s fonemom s.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika. Ob tem ne pozabimo na
premeno c s č pri tvorbi pridevnika iz imena Ferenc (tudi Nemec Nemčev, Slovenec Slovenčev …).

Objavljeno dne

KostelKraj v Sloveniji.

kôsteṷ, kostéla

Kostela

Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena. Tudi po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (2009) besedo naglašujemo po premičnem naglasnem tipu.