Osebno ime Mihail naglasimo na zadnjem i-ju v vseh sklonih. Napačno: z [mihájlom].
V ruskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Neparni č, šč, š, ž pred ё se prevzemajo brez j: Пугачёв Pugačov, Грачёв Gračov, Хрущёв Hruščov, Стрижёв Strižov.
Naglas na zadnjem zlogu je v slovenščini zelo redek, poleg tega se končniški naglas izgublja, zato imena, naglašena na končnici, naglasno domačimo, tj. prestavimo naglas večinoma za mesto proti začetku besede, na primer ruska [maskvá] je v slovenščini [móskva]. Torej ne [mutkó], temveč [mútko].
V tej besedni zvezi je V prva črka angleške besede victory 'zmaga', ni rimska številka pet. Izgovorimo jo angleško, tako kot je že v ruščini: спу́тник ви [vi].
Pri prevzemanju iz ruskega jezika ne upoštevamo izgovora nenaglašenih o s fonemom a oziroma nenaglašenih e s fonemom i. Osebno ime Boris tudi naglasno podomačimo. Rusko je [barís].
Pri imenih s končajem -ov in -ev tvorimo 6. sklon s samostalniškim obrazilom -om, ne s pridevniškim -im. Pravilno: z Lavrovom, z Ivanovom, z Basajevom, s Turgenjevom, s Prokofjevom, s Čehovom. Napačno: z Medvedjevim, z Gergijevim ...
V ruskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
V ruskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Jotirano samoglasniško črko ё izgovarjamo na dva načina:
1. Če ё stoji za č (ч), ž (ж), š (ш), šč (щ), se izgovori z o: Пугачёв Pugačov [pugačôv], Стрижёв Strižov [strižôv], Хрущёв Hruščov [hruščôv].
2. V vseh drugih zvezah ё izgovarjamo z jo: Фёдор Fjodor [fjódor], Артём Artjom [artjóm], Плетнёв Pletnjov [pletnjôv], Тёркин Tjorkin [tjórkin].
Raba črke ё v ruščini ni obvezna, zelo Rusi pogosto pišejo kar e, a vedo, kdaj ima ta e vrednost ё in se torej izgovarja kot naglašeni o.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.