cvétni lísti, cvétni práh, cvə̀tna nedélja
V večini zvez izgovarjamo z ozkim e-jem. V stalni besedni zvezi cvetna nedelja pravopis predpisuje izgovor s polglasnikom: [cvə̀tna].
V izgovoru se kaže pomenska razlika pridevnikov cveten:
z ozkim e-jem se 'nanaša na cvet' [cvétni lísti], [cvétni práh],
s polglasnikom pomeni 'poln cvetja, cvetoč' [cvə̀tna nedélja].
čôun
Napačno: izgovor s polglasnikom [čovәn]. Pri izgovoru si lahko pomagamo z drugimi podobnimi primeri, pri katerih nam včasih povzroča težave izgovor polglasnika, npr. poln [pôun], popoln [popôun], klovn [klôun].
črnómelj
Slovenski pravopis predpisuje izgovor z ozkim o, enak izgovor navaja tudi leksikon Slovenska krajevna imena.
čŕnova
Naglas je na prvem zlogu.
Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja; v pravopisnem slovarju 2001 tega gesla ni.
delíl, podélil, dodélil, razdélil
Pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -iti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti, delím], [gradíti, gradím], je pri opisnem deležniku na -l moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami.
də̀ska, odskóčna də̀ska
V knjižnem jeziku je obvezen izgovor s polglasnikom, enako velja za tvorjenke [də̀skanje, də̀skarji].
diskusíja
Napačno: [diskúsija]. Enako na priponskem obrazilu naglasimo tudi druge besede na -ija: [agencíja], [televizíja], [magíja], [kategoríja], [eksplozíja], [kartuzíja], [fobíja], [evtanazíja].
dogóše, iz dogóš, v dogóšah
iz Dogoš, v Dogošah
Naglas je na drugem zlogu. Napačno: [dógoše].
Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja; v pravopisnem slovarju 2001 tega gesla ni.
dólinsko
dovolíti, dovólim, dovóliš, dovóli, dovólimo, dovólijo je dovôlil, je dovolíla dovóljeno, nedovóljeni položaj
Nedoločnik glagola je naglašen na priponi: [dovolíti], sedanjik pa na osnovi: [dovólim], [dovóliš], [dovóli] … Opisni deležnik na -l je naglašen po premičnem naglasnem tipu, to pomeni, da je moška edninska oblika naglašena na osnovi, oblike s končnicami pa na deležniški priponi: [dovôlil], [dovolíla] … Pri naglaševanju si lahko pomagamo z glagolom voliti. Naglas deležnika na -en se večinoma ravna po sedanjiški obliki glagola, če je sedanjik naglašen na osnovi, je na osnovi naglašen tudi deležnik ([dovólim], [dovóljeno]). Enako velja tudi za deležnik s predpono ([nedovóljen]).
eksplozíja
Napačno: [eksplózija]. Enako na priponskem obrazilu pravilno naglasimo tudi: [agencíja], [televizíja], [magíja], [kategoríja], [diskusíja], [kartuzíja], [fobíja], [evtanazíja] …
epicénter
Napačno: [épicenter].
evtanazíja
Napačno: [evtanázija]. Enako na priponskem obrazilu pravilno naglasimo tudi: [agencíja], [televizíja], [magíja], [kategoríja], [eksplozíja], [kartuzíja], [fobíja], [diskusíja] …
faksímile
2. sklon faksimila
fául
Besedo pravilno izgovorimo zložno, brez vrinjenega polglasnika. Napačno: [favәl]. Enako velja za besedo kravl, napačno: [kravәl].
florjàn lípuš
fobíja
Napačno: [fóbija]. Enako na priponskem obrazilu pravilno naglasimo tudi: [agencíja], [televizíja], [magíja], [kategoríja], [eksplozíja], [kartuzíja], [diskusíja], [evtanazíja] …
gáu̯ džurín
Spoštujemo lastnika imena, zato izgovor [gau̯]. Ni najpogostejši ali pričakovan, ni pa v nasprotju s pravili slovenske zborne izreke. Dvoglasniški u̯ namreč izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯].
gál margúč
Gal je [gál] tudi v pravopisnem slovarju 2001; pa tudi v Slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks.
glávnica, izplačílo glávnice, pripísati obrésti h glávnici
Napačno: [glavníca], izplačilo [glavníce].
