felípe gonsáles, z gonsálesom
6. sklon z Gonzálezom
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
felípe rêjes
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.
fernándo alónso
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.
fernándo sán emetêrjo
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.
fidél kástro
V španskem jeziku so na zadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na soglasnike, ne pa na s oz. n.
Na predzadnjem zlogu so navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.
fransísko serúndolo
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Črko c pred e in i v španskem jeziku izgovorimo s fonemom s, v drugih položajih s fonemom k.
fransísko vêrta
fransísko hosé rodríges sapatêro, fransíska hosêja rodrígesa sapatêra
2. sklon Francisca Joséja Rodrigueza Zapatera
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
gabriél garsía márkes
V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu, tako še npr. Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél].
galápaški otóki
garbínje mugurúsa
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
giljêrmo láso
Dva l-ja (ll) izgovorimo lj: Sevilla, Murillo – [sevílja], [muríljo].
gustávo novóa
úgo čáves, čávesa, čávesov
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
Črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Na zadnjem zlogu so navadno naglašene besede, ki se končujejo na soglasnike, ne pa na s oz. n. Izjem je veliko, pogosto so to priimki na -ez, takrat pa je naglasno mesto vedno zaznamovano z ostrivcem.
| ibísa |
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
isák alvénis
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.
hamíl mavád
haviêr solána
pridevnik Solanov
V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu. Ker naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko. Iz imen moškega spola s končnico -a tvorimo svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne z ženskim obrazilom -in. Pravilno je samo [solánov], [dálajlámov], napačno: Solanin, dalajlamin.
hesús eráda
V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, s ali n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno zapisane z naglasom (npr. Andrés).
Črko j izgovorimo s fonemom h.
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
hoakín almúnja
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
