Francisco Huerta Ekvadorski politik.
fransísko vêrta
Francisco José Rodriguez Zapatero Španski politik.
fransísko hosé rodríges sapatêro, fransíska hosêja rodrígesa sapatêra
2. sklon Francisca Joséja Rodrigueza Zapatera
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Gustavo Noboa Ekvadorski politik.
gustávo novóa
Hugo Chávez Venezuelski politik.
úgo čáves, čávesa, čávesov
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
Črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Na zadnjem zlogu so navadno naglašene besede, ki se končujejo na soglasnike, ne pa na s oz. n. Izjem je veliko, pogosto so to priimki na -ez, takrat pa je naglasno mesto vedno zaznamovano z ostrivcem.
Jamil Mahuad Ekvadorski politik.
hamíl mavád
Javier Solana Španski politik.
haviêr solána
pridevnik Solanov
V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu. Ker naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko. Iz imen moškega spola s končnico -a tvorimo svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne z ženskim obrazilom -in. Pravilno je samo [solánov], [dálajlámov], napačno: Solanin, dalajlamin.
Joaquín Almunia Španski politik.
hoakín almúnja
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
José Calderón Španski košarkar.
hosé kalderón
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
José Luis Rodríguez Zapatero Španski politik.
hosé luís rodríges sapatêro, hosêja luísa rodrígesa sapatêra
2. sklon Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku. V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem. Ker naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Lucio Gutierrez Ekvadorski politik.
lúsjo gutjêres
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o, ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Luis Aznar Španski politik.
luís asnár
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Maubourguet Občina/komuna v departmaju Hautes-Pyrénées ob meji s Španijo.
moburgé
Michelle Bachelet Čilska političarka.
mišél bačelét
Miguel Ángel Martínez Španski politik.
migél ánhel martínes
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku. V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik (izjemi sta s oz. n), večinoma naglašena na zadnjem zlogu, tako še npr. Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél]. V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Montevideo Glavno mesto Urugvaja.
montevidéo
Ollanta Humala Perujski politik.
oljánta umála
Pablo Hasél Katalonski glasbenik; umetniško ime.
páblo asél
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
Pedro Almodóvar Španski filmski režiser.
pédro almodôvar
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan], naglasno mesto pa je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Potosi Mesto v Boliviji.
potosí
Rafael Correa Ekvadorski politik.
rafaél koréa
Ime Rafael pogosto napačno naglašujemo na prvem zlogu, morali pa bi ga na zadnjem. V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu, npr. Manuel [manuél], Martin [martín], Fidel [fidél].