Felipe González Španski politik.

felípe gonsáles, z gonsálesom

6. sklon z Gonzálezom

V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.

Felipe Reyes Španski košarkar.

felípe rêjes

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.

Fernando Alonso Španski voznik formule 1.

fernándo alónso

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.

Fernando San Emeterio Španski košarkar.

fernándo sán emetêrjo

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.

Fidel Castro Kubanski politik.

fidél kástro

V španskem jeziku so na zadnjem zlogu navadno naglašene besede, ki se končujejo na soglasnike, ne pa na s oz. n.
Na predzadnjem zlogu so navadno naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na n oz. s.

Francisco Cerúndolo  Argentinski teniški igralec.

fransísko serúndolo

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].

Črko c pred e in i v španskem jeziku izgovorimo s fonemom s, v drugih položajih s fonemom k.

Francisco Huerta Ekvadorski politik.

fransísko vêrta

Francisco José Rodriguez Zapatero Španski politik.

fransísko hosé rodríges sapatêro, fransíska hosêja rodrígesa sapatêra

2. sklon Francisca Joséja Rodrigueza Zapatera  

V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.

Gabriel García Márquez Kolumbijski pisatelj.

gabriél garsía márkes

V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu, tako še npr. Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél].

Galapaški otoki Otoki v Tihem oceanu.

galápaški otóki

Garbiñe Muguruza Španska teniška igralka.

garbínje mugurúsa

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.

Guillermo Lasso Ekvadorski politik.

giljêrmo láso

Dva l-ja (ll) izgovorimo lj: Sevilla, Murillo – [sevílja], [muríljo].

Gustavo Noboa Ekvadorski politik.

gustávo novóa

Hugo Chávez Venezuelski politik.

úgo čáves, čávesa, čávesov

H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
Črko z izgovorimo s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
Na zadnjem zlogu so navadno naglašene besede, ki se končujejo na soglasnike, ne pa na s oz. n. Izjem je veliko, pogosto so to priimki na -ez, takrat pa je naglasno mesto vedno zaznamovano z ostrivcem.

Ibiza Španski otok.

ibísa

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.

Isaac Albéniz Španski skladatelj.

isák alvénis

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.

Jamil Mahuad Ekvadorski politik.

hamíl mavád

Javier Solana Španski politik.

haviêr solána

pridevnik Solanov

V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu. Ker naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko. Iz imen moškega spola s končnico -a tvorimo svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne z ženskim obrazilom -in. Pravilno je samo [solánov], [dálajlámov], napačno: Solanin, dalajlamin.

Jesús Herrada Španski kolesar.

hesús eráda

V španskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, s ali n, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno zapisane z naglasom (npr. Andrés).
Črko j izgovorimo s fonemom h.
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).

Joaquín Almunia Španski politik.

hoakín almúnja

 V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors