hoakín arčiváldo gusmán el čápo
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
hosé kalderón
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Črko j izgovorimo s fonemom h.
hosé luís rodríges sapatêro, hosêja luísa rodrígesa sapatêra
2. sklon Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku. V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem. Ker naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
huán guajdó
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
lúsjo gutjêres
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o, ker pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
luís asnár
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
málaga
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
manólo blánik; manóla blánika
Manola Blahnika
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
manuél de fálja
V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik, večinoma naglašena na zadnjem zlogu, npr. Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél].
Na predzadnjem zlogu so naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.
Dva l-ja (ll) izgovorimo lj: Sevilla [sevílja], Murillo [muríljo].
márta árgerič
V slovenščini se je ustalil izgovor [árgerič]; sicer je španski izgovor [arheríč], nemški [árgerih].
moburgé
mišél bačelét
migél ánhel martínes
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku. V španskem jeziku so imena, ki se končajo na soglasnik (izjemi sta s oz. n), večinoma naglašena na zadnjem zlogu, tako še npr. Manuel [manuél], Martín [martín], Fidel [fidél]. V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s, izjema je le položaj pred l-jem ali m-jem.
montevidéo
múrsija
oljánta umála
páblo asél
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
H je v španskem jeziku nem, izjemo naredimo pri podomačenih imenih (Havana, Honduras).
pédro almodôvar
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan], naglasno mesto pa je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.
pédro sánčes, pédra sánčesa
Pedra Sáncheza
V španskem jeziku se črka z izgovori s fonemom s.
plásido domíngo
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban – [pikáso, dolóres, estévan].
