Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: vse

Objavljeno dne

Kévin Vauquelin Francoski kolesar.

kevín voklên 

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko dvočrkje au izgovorimo o.
Kadar v francoskem jeziku -in ne stoji pred samoglasnikom, ga pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot je zapisan, temveč kot -en: Coubertin [kubertên], Badinter [badentêr], Jospin [žospên]. V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.

Objavljeno dne

krlingŠport.

kə̀rling

krlinški

Glede na izgovor v izvornem jeziku (z u-jem zapisani polglasnik) in slovenski pisni sistem je v slovenščini najustreznejši zapis krling [kə̀rling], ker tako izgovorimo; prim. tudi krma [kə̀rma], smrt [smə̀rt].
Zapis kerling in izgovor s širokim e-jem pred r-jem iz pravopisnega slovarja 2001 se nista uveljavila.
Pri lastnih imenih se je v preteklosti tak polglasnik, zapisan z u-jem, zlasti pred r-jem, izgovarjal z e, npr. Churchill [čêrčil], danes prevladuje izgovor s polglasnikom: Churchill [čə̀rčil].

Objavljeno dne

KromerižKraj na Češkem.

krómeriž

Zaradi zgodovinskega pomena (kromeriška ustava) v slovenskem jeziku uporabljamo izgovor [krómeriž]. Izvirni izgovor je
[krómnjeržiž].

Objavljeno dne

Krynica-ZdrójKraj na Poljskem.

kriníca zdrój, v kriníca zdróju, iz kriníca zdrója

Krynica-Zdróju, iz Krynica-Zdrója

Pravopis 2001 tega glasu ni obravnaval dovolj jasno, saj je pri pravilih navajal eksonima Lodž in Krakov, v slovarju pa Różewicz [ružévič]. V prid izgovoru z [o] govori tudi, da v slovenščino ne prevzemamo npr. ruskega akanja in ikanja.

Objavljeno dne

Lasse GaxiolaMehiški alpski smučar.

láse gašjóla, láseja gašjóle; gašjóloṷ

Lasseja Gaxiole; Gaxiolov

Ime ima po norveškem alpskem smučarju Lasseju Kjusu.
Priimek Gaxiola naj bi bil izvorno baskovski (baskovsko črko x izgovorimo s fonemom š), je pa pogost v Mehiki; črko x s fonemom š izgovori tudi nosilec tega priimka.


Svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki jih sklanjamo po 2. moški sklanjatvi (samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e ...), delamo s priponskim obrazilom -ov (oziroma -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š): Janša – Janšev, Saša (za moško osebo) – Sašev, Sašo – Sašev, Vanja (za moško osebo) – Vanjev, Luka – Lukov.

Objavljeno dne

Lens Kraj v Franciji.

láns, v lánsu, iz lánsa 

v Lensu, iz Lensa

Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an]: Vincent [vensán].
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Letališče Adolfa Suáreza Madrid BarajasLetališče v Španiji.

letalíšče adólfa su̯áresa madríd baráhas

Španske besede, ki se v imenovalniku končajo na samoglasnik ali na -s oziroma -n, so naglašene na predzadnjem zlogu, če se končajo na soglasnik, pa na zadnjem.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v španskem jeziku.
Črko h izgovarjamo z j.