Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Objave

Objavljeno dne

Ivan GroharSlovenski slikar.

ívan gróhar, ívana gróharja, z ívanom gróharjem; gróharjev

Ivana Groharja, z Ivanom Groharjem; Groharjev

Priimek izgovorimo z ozkim o; prim. pravopisni slovar 2001.
Osnova samostalnika se v govoru konča na -r (in ni enozložnica), zato jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z gróharjem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [gróharjev].

Objavljeno dne

Pia SkrzyszowskaPoljska atletinja.

píja skšišôṷska

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovorimo j.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž; če je pred njim nezveneči soglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Andrzej [andžej], Przybyszewski [pšibiševski].
Naglašeni o pred v-jem izgovorimo široko.

Objavljeno dne

Villeneuve-d’AscqKraj v Franciji.

vilneu̯dásk

v Villeneuve-d’Ascqu, iz Villeneuve-d’Ascqa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje eu iz francoskega jezika prevzemamo z e: Peugeot [pežó], Pasteur [pastêr].
Končni nenaglašeni e se ne izgovarja.
Cq izgovorimo k: Jacques [žák].

Objavljeno dne

FolignoKraj v Italiji.

folínjo, v folínju, iz folínja

v Folignu, iz Foligna

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).

Objavljeno dne

Gilbert MontagnéFrancoski pevec, pianist in organist.

žilbêr montanjé, z žilbêrjem montanjêjem; žilbêrjev, montanjêjev

z Gilbertem Montagnéjem; Gilbertev, Montagnéjev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
G pred i izgovorimo ž.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Če naglašeni e v prevzeti besedi stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko.
Dvočrkje gn izgovorimo nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Nenaglašeni končni e je nemi; naglašeni é izgovorimo e.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -r (in ni enozložnica) ali -e, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z žilbêrjem montanêjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [žilbêrjev], [montanêjev].

Objavljeno dne

Michel de MontaigneFrancoski filozof in pisatelj.

mišél də montênj, z mišélom də montênjem; montênjev

z Michelom de Montaignem; Montaignev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru: Méribel [meribél], Claudel [klodél] …
Polglasnik v členu de ohranjamo.
Dvočrkje ai izgovorimo e: Alain [alên];
dvočrkje gn pa nj (npr. v poljskem jeziku pa gn).
Če se osnova samostalnika v govoru konča govorjeni -j, namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z montênjem]. Na to moramo biti pozorni pri tvorbi pridevnika: [montênjev].

Objavljeno dne

Alejandro González IñárrituMehiški filmski režiser.

alehándro gonsáles injáritu

Alejandra Gonzáleza Iñárrituja

V španskem jeziku se j izgovori h,
z pa s fonemom s.
Besede, ki se končajo na samoglasnik, -s ali -n, so naglašene na predzadnjem zlogu: Rodrigo [rodrígo], Ramos [rámos], Carmen [kármen], tiste, ki se končajo na soglasnik, pa na zadnjem. Izjem je veliko, vedno pa so označene z ostrivcem.
Črko ñ izgovorimo nj.

Objavljeno dne

Jacques RabemananjaraMalgaški pesnik in politik.

žák rabemananžará, žáka rabemananžarája, z žákom rabemananžarájem; rabemananžarájev

Jacquesa Rabemananjaraje, z Jacquesom Rabemananjarajem;
Rabemananjarajev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [z rabemananžarájem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [rabemananžarájev].

Objavljeno dne

Salvador DalíŠpanski slikar.

salvadór dalí, salvadórja dalíja, s salvadórjem dalíjem; salvadórjev, dalíjev

Salvadorja Dalíja, s Salvadorjem Dalíjem; Salvadorjev, Dalíjev

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n.
Naglasno mesto je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Osnova samostalnika se v govoru konča na -r (in ni enozložnica) in -í, zato jo pri sklanjanju podaljšamo z j. Za govorjenim j pa namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: [s salvadórjem dalíjem]. Na to moramo biti pozorni tudi pri tvorbi pridevnika: [salvadórjev], [dalíjev].

Objavljeno dne

OrléansKraj v Franciji.

orleán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so večinoma nemi; ali je tudi -s, moramo preveriti: Garros [garós] in Amiéns [amjên].
Črko é izgovorimo, ni nema ali polglasnik; ni pa to naglasno znamenje.

Objavljeno dne

Laura GauchéFrancoska alpska smučarka.

lóra gošé

Francosko dvočrkje au izgovorimo o;
dvočrkje ch pa s fonemom š.
Končni e izgovorimo, ker je naglašen.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu. Zaradi sklanjatve naglas pri imenu s končnice prestavimo na prvi a, prim. Chiara, Julia.

Objavljeno dne

Dženifera ĢērmaneLatvijska alpska smučarka.

džénifera gêrmane

Naglas je v latvijskem jeziku načeloma na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e, zato: [džénifera];
ko pa naglašeni e stoji pred r-jem, ga izgovorimo široko, zato: [gêrmane].
Mehčane soglasnike zamenjujemo z nemehčanimi: Ģērmane [gêrmane].

Objavljeno dne

pekel

pəkə̀ṷ, pəklà

pekla

Pravopis dopušča tudi izgovor pèkəl; oba izgovora s polglasnikoma.