Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Objave

Objavljeno dne

ColombesKraj v Franciji.

kolómb, v kolómbu, iz kolómba

v Colombesu, iz Colombesa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Nosnike pri prevzemanju v slovenščino izgovarjamo z ustreznim samoglasnikom in m (oz. n): om izgovorimo om, nenosno.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.

Objavljeno dne

Yves du ManoirFrancoski ragbist; po njem poimenovan stadion v Colombesu (olimpijsko prizorišče 2024).

ív di manu̯ár, íva di manu̯árja

Yvesa du Manoirja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], buffet [bifé] je bife.
Dvočrkje oi izgovorimo u̯a: François [fransuá], Antoine [antu̯án], Benoît [benu̯á] ali z oa: tako v podomačenih besedah zapis npr. Loara (fra. Loire), Antoaneta (fra. Antoinette), kot tudi izgovor npr. Renoir [renoár].

Objavljeno dne

ChâteaurouxKraj v Franciji; tudi olimpijsko prizorišče 2024.

šatorú, v šatorúju, iz šatorúja

v Châteaurouxu, iz Châteaurouxa

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š,
tričrkje eau s fonemom o,
dvočrkje ou pa u.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Pri sklanjanju to besedo podaljšamo z j, ker se konča na ú.

Objavljeno dne

La BeaujoirePredel v Nantesu; tudi stadion.

la božu̯ár

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Tričrkje eau izgovorimo s fonemom o,
j s fonemom ž.
Dvočrkje oi prevzemamo z oa (npr. Renoir [renoár]; Loara (fr. Loire)) ali z u̯a (François [fransuá] Antoine [antu̯án], Benoît [benu̯á]).

Objavljeno dne

Zuzana MaděrováČeška deskarka na snegu.

zúzana mádjerova

V češkem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Ostrivec na a-ju v češčini zaznamuje nenaglašen dolgi zlog, ne naglasnega mesta.
Črko ě izgovorimo je: Štěpanka – [štjépanka], Zdeněk – [zdénjek], izjemo naredimo pri imenih, ki so enaka slovenskim, na primer Věra – [vêra].

Objavljeno dne

Karen Smadja-ClémentFrancoska alpska smučarka.

karên smadžá klemán

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]).

Objavljeno dne

Justine Braisaz BouchetFrancoska biatlonka.

žistín brezáz bušé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
J izgovorimo s fonemom ž: Jean [žán], Jaurès [žorés], Jaurés [žoré], Jacques [žák].
Francosko črko u izgovorimo i (Tartuffe [tartíf]); za q in g se ne izgovarja: Jacques [žák], Quai d'Orsay [ké dorsé]).
Dvočrkje ai izgovorimo e: Calais [kalé].
S med samoglasnikoma izgovorimo kot z (Toulouse [tulúz-]).
Dvočrkje ou izgovorimo u, ch izgovorimo s fonemom š.
Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), včasih ne (Rennes [rén]); končni z v priimku ni nemi, ker ga izgovori lastnica priimka.

Objavljeno dne

BlagušKraj v Sloveniji.

blagúš, na blagúšu, z blagúša; blagúški

na Blagušu, z Blaguša; blaguški

Naglas na u je tudi v leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena (1985) in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (2009).

Objavljeno dne

BanjalokaKraj v Sloveniji.

bánjaloka, v bánjaloki, iz bánjaloke

v Banjaloki, iz Banjaloke

Naglas na prvem a je tudi v leksikonu Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena (1985), pravopisnem slovarju 2001 in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja (2009).