Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Avtor: Alenka Pirc

Objavljeno dne

Victor HugoFrancoski pisatelj.

viktór igó, viktórja igója, z viktórjem igójem; viktórjev, igójev

Victorja Hugoja, z Victorjem Hugojem; Victorjev, Hugojev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
H je nemi: Henri [anrí].
Če se osnova tujega imena v govoru konča na -r (in ni enozložnica) in -ó, jo pri sklanjanju običajno podaljšamo z j.
Na preglas o v e za glasovi c, č, ž, š, j, dž smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Sylvain FranciscoFrancoski košarkar.

silvên fransiskó, silvêna fransiskója, fransiskójem;
fransiskójev

Sylvaina Franciscoja, s Franciscojem; Franciscojev

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko y med soglasnikoma izgovorimo i: Cyrano [siranó];
dvočrkje ai s fonemom e: La Fontaine [la fontên], Alain [alên];
črko c pred i, e ali y pa s fonemom s: Racine [rasín], Cézanne [sezán], Cyrano [siranó].
Sklanjanje priimka s podaljšavo z -j, ker se osnova samostalnika v govoru konča na -ó (tako kot metro [metró], metroja [metrója]; pridevnik: metrojev [metrójev]).

Objavljeno dne

CánnesKraj v Franciji.

kán, v kánu, iz kána, kánski

v Cánnesu, iz Cánnesa, canski

Končni soglasniki so v francoskem jeziku večinoma nemi, izjema je -s, ki ga včasih beremo (Reims [réms]), večinoma pa ne (Amiens [amjên], Nevers [nevêr]).

Objavljeno dne

LavazèPrelaz v Italiji.

lavacé, na lavacêju

na Lavazèju

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta. S krativcem je označeno, če je naglas na zadnjem zlogu.
Naglašeni e in o prevzemamo z ožino.
Črko z med samoglasnikoma izgovorimo c.

Objavljeno dne

SuresnesPredmestje Pariza.

sirén 

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
U izgovorimo i.
Končnica -es je nema, če ni naglašena (prim. Cánnes), prav tako je pogosto nema črka s v sklopu sn sredi besede.

Objavljeno dne

Nadia BoulangerFrancoska skladateljica.

nádja bulanžé

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Pri prevzemanju v slovenščino zaradi sklanjanja po tradiciji naglas v imenu prestavimo za zlog nazaj: nadjá > nádja.
Dvočrkje ou izgovorimo u.
Končni soglasniki so večinoma nemi.

Objavljeno dne

Sébastien LecornuFrancoski politik.

sebastjên lǝkorní, sebastjêna lǝkorníja

Sébastiena Lecornuja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francoski en izgovorimo [en] samo pred samoglasnikom, sicer [an], vendar so osebna lastna imena, ki se končajo na -ien, izjeme. Tako kot Sébastien [sebastjên] tudi Adrien [adrijên], Cyprien [siprijên], Aurélien [oreljên], Bastien [bastjên], Damien [damjên], Émillien [emiljên], Fabien [fabjên], Flavien [flavjên], Félicien [felisjên], Julien [žiljên], Lucien [lisjên], Donatien [donasjên] …
V končaju -en v prevzetih besedah iz francoščine je široki e.
Črko u prevzemamo z i.