Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: italijanščina

Objavljeno dne

origanoZačimba.

orígano

To je izvirni, italijanski, izgovor.
Tako je tudi v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, v SSKJ2 je na prvem mestu naglas na i, sicer dvojnici, povezani z veznikom in.

Objavljeno dne

Lorenzo MusettiItalijanski teniški igralec.

lorénco muzéti

Lorenza Musettija

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Črko z izgovarjamo s fonemom c;
črko s med samoglasnikoma pa s fonemom z.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Če se osnova samostalnika v zapisu in govoru konča na -i, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Ferrari [ferári] Ferrarija [ferárija].

Objavljeno dne

ChietiKraj v Italiji.

kjéti, v kjétiju, iz kjétija

v Chietiju, iz Chietija

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k,
i pred samoglasnikom pa j.
Če se osnova samostalnika v zapisu in govoru konča na -i, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Bari [bári] Barija [bárija].

Objavljeno dne

CasamicciolaKraj v Italiji.

kazamíčola

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Črko c (ne pred e ali i) izgovorimo s fonemom k;
s med samoglasnikoma pa s fonemom z.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Dvočrkje ci pred samoglasnikom izgovarjamo č.

Objavljeno dne

Dante AlighieriItalijanski pesnik.

dánte aligjêri

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gh izgovorimo g: Lamborghini [lamborgíni];
nenaglašeni i pred samoglasnikom pa j.
Ker naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.

Objavljeno dne

FossacesiaKraj v Italiji.

fosačézija

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
C pred e izgovarjamo č;
s med samoglasnikoma ali pred zvenečimi soglasniki pa s fonemom z.
Pri prevzemanju nenaglašeno končnico -ia/-io izgovorno (in pogosto tudi pisno) podomačimo, npr. Italija, Antonio [antónijo].

Objavljeno dne

Ignazio La RussaItalijanski politik.

injácijo la rúsa, injácija la rúse

Ignazia La Russe

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje gn izgovorimo nj;
črko z pa s fonemom c; v redkih primerih dz.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.

Objavljeno dne

Nicolò ZanioloItalijanski nogometaš.

nikoló canjólo, nikolója canjóla; nikolójev, canjólov

Nicolòja Zaniola; Nicolòjev, Zaniolov

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, če je naglas na zadnjem zlogu.
Črko z izgovorimo s fonemom c, v redkih primerih dz (npr. zero, azzurro).
Nenaglašeni i pred samoglasnikom izgovarjamo j.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: rokoko [rokokó], rokokoja [rokokója]. Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju (z Nicolòjem [z nikolójem]), temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.

Objavljeno dne

Niccolò MachiavelliItalijanski politik.

nikoló makjavéli, nikolója makjavélija; nikolójev, makjavélijev

Niccolòja Machiavellija; Niccolòjev, Machiavellijev

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, da je naglas na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom k.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: metro [metró], metroja [metrója].

Objavljeno dne

Niccolò BonifazioItalijanski kolesar.

nikoló bonifácijo, nikolója bonifácija; nikolójev, bonifácijev

Niccolòja Bonifazia, Bonifaziev

V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
S krativcem je označeno, da je naglas na zadnjem zlogu.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.
Črko z izgovorimo c; v redkih primerih dz.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Miró [miró], Mirója [mirója].