V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž: Jacques [žák];
dvočrkje ea s fonemom a;
tročrkje eau pa o.
Nenaglašeni končni e je nemi.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Matisse [matís].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu besede.
Končni soglasniki so večinoma nemi.
Dvočrkje ea izgovorimo kot a (Jean [žán]).
Zveza ill se izgovori z j.
Francosko črko ç izgovorimo s fonemom s.
V portugalskem jeziku so besede, ki se končajo na samoglasnik, naglašene na predzadnjem zlogu. Izjeme so vedno označene z naglasnim znamenjem. Dvočrkje ou se izgovori z o.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž;
dvočrkje ea s fonemom a;
dvočrkje au s fonemom o;
dvočrkje ou pa s fonemom u.
Nenaglašeni končni e je nemi.
Če se osnova samostalnika v govoru konča na -á, jo pri sklanjanju podaljšamo z j: Zola [zolá] Zolaja [zolája]; prid. Zolajev [zolájev].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko j izgovorimo ž;
dvočrkje ea pa s fonemom a.
I se pred samoglasnikom vedno izgovori j: Pierre [pjêr].
V češkem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Črkovno zvezo ou v češkem jeziku izgovorimo ou̯ (primer Kohout, Koudelka), črko ě pa je: Štěpanka – [štjépanka], Zdeněk – [zdénjek], izjemo naredimo pri imenih, ki so enaka slovenskim, na primer Věra – [vêra].
Pri prevzemanju v slovenščino ne upoštevamo portugalskega ikanja in ukanja, tj. izgovora nenaglašenega o-ja z u in nenaglašenega e-ja z i. Po pravopisu samoglasnike v prevzetih besedah nasploh izgovarjamo tako, kot jih pišemo.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi, l pa navadno ostane v izgovoru (Meribel [meribél], Auriol [oriól], Paul [pól], Claudel [klodél] …).
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
I se pred samoglasnikom vedno izgovori kot j: Liege [ljéž].
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.