V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž; če je pred njim nezveneči soglasnik, pa s š: Zgorzelec [zgoželec], Jerzy [ježi], Krzysztof [kšištof], Przybyszewski [pšibiševski].
Za perzijski jezik je značilen naglas na zadnjem zlogu, ki pa je v slovenščini redek. Končniški naglas se izgublja, zato imena, naglašena na končnici, pogosto naglasno domačimo, tj. prestavimo naglas večinoma za mesto proti začetku besede, podobno kot Panamá [pánama] ali rusko [maskvá] je slovensko Moskva [móskva].