Opisni deležnik moškega spola ednine ima naglas za en zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([nôreṷ – noréla, noréli]). Pri glagolih z nedoločnikom na -eti predpona ne vpliva na mesto naglasa.
Pisno in naglasno podomačenje: španski Bogotá [bogotá] in Panamá [panamá] sta v slovenščini Bogota in Panama, tj. eksonima.
Naglas na zadnjem zlogu je v slovenščini zelo redek, poleg tega se končniški naglas izgublja, zato se je pri končniško naglašenih imenih na -a uveljavilo, da naglasno mesto prestavimo na osnovo.
V preteklosti smo naglas prestavili večinoma za mesto proti začetku besede, zato je bila Bogota v slovenskih slovarjih in enciklopedijah [bogóta], zdaj se je uveljavil izgovor [bógota].
V španskem jeziku je naglasno mesto zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Zveza ch se izgovori č; c pred a pa k.
V madžarskem jeziku je stalno naglasno mesto na prvem zlogu.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma ozkim o; ker pa naglašeni e stoji pred r, ga izgovorimo široko.
Madžarski ő zamenjujemo z najbližjim slovenskim fonemom: z e-jem.
Če se osnova samostalnika v zapisu konča na -ő, jo pri sklanjanju podaljšamo z j.
Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju, temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika.