Volovja reber

volôvja réber, elektrárna na volôvji rébri

Beseda [réber] je ženskega spola, pomeni nagnjen svet, strmino. Izgovarjamo jo z ozkim naglašenim e-jem.

vratca

vrátca, čákajo ga še zádnja vrátca, le še nékaj vrátc do cílja

Napačno: … čakajo ga še zadnja vratica … le še nekaj vratic do cilja …

Vratca so množinski samostalnik srednjega spola, ki spada v prvo srednjo sklanjatev (vratca, vratc, vratcem, vratca, vratcih, vratci).
Pri tvorjenju pomanjševalnic za srednji spol uporabljamo pripone: -ce (bitjece), -ece (mestece), -iče (grozdjiče), -ca (vratca, jetrca, nedrca), -eca (usteca). (Prim. Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča, 2000, str. 185.)

zabavljač Človek, ki zabavlja – posmehljivo, zbadljivo govori o čem kaj slabega.

zabavljáč

V pomenu npr. človek, ki zabava občinstvo, je bolje uporabiti tujko animator. Poleg nje bi bila mogoča še manj uveljavljena izraza: zabavalci ([zabaváuci]) – izraz je izpeljan iz glagola zabavati – ali pa zabavneži.

zadolžim, zadolžen, zadolženi

zadolžím, zadolžèn, zadolžêni

Če je sedanjik naglašen na priponi, je na priponi večinoma naglašen tudi deležnik.

zakon, zakona, zakonski

zákon, zakóna, zakónski

Samostalnik naglašujemo premično, enako tudi samostalnike predlog, razlog, tovor, pehar, Jadran, Bohinj.

zaposlim, zaposlen, zaposleni

zaposlím, zaposlèn, zaposlêni

Če je sedanjik naglašen na priponi, je na priponi večinoma naglašen tudi deležnik.

zavedeti/ovedeti se, zavedel, zavedela, zavedeli/ovedel, ovedela, ovedeli

fráncija se je kônčno zavédela/ovédela probléma priséljencev. Zavédeti/ovédeti se – zavédel, zavédela, zavédeli/ovédel, ovédela, ovédeli

Napačno: Francija se je končno zavedla problema priseljencev (deležnik je tvorjen iz glagola zavedeti, ne zavesti).

zavesti, zavedel, zavedla, zavedli

zavêsti, zavêdel, zavêdla, zavêdli

Npr. [zavêdla] jih je napačno označena pot.

zmeda, zmeden, zmedena, zmedeno

zméda, zméden, zmédena, zmédeno

Zrkovci Kraj v Sloveniji.

zrkôvci, iz zrkôvcev, v zrkôvcih

Tako je po leksikonu Slovenska krajevna imena.
Ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.

Žan Mogel Slovenski smučarski skakalec.

žán mógəl

želel, zaželel, poželel

žêlel, zažêlel, požêlel

Opisni deležnik moškega spola ednine ima naglas za en zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žêlel – želéla, želéli]). Pri glagolih z nedoločnikom na -eti predpona ne vpliva na mesto naglasa.

Žitara vas Dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.

žitára vás

To naglasno mesto je v pravopisnem slovarju 2001, Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja in Slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem Pavla Zdovca.

živel, doživel, preživel, zaživel

žível, dožível, prežível, zažível

Opisni deležnik moškega spola ednine ima naglas za en zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žível – živéla, živéli]). Pri glagolih z nedoločnikom na -eti predpona ne vpliva na mesto naglasa.

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors