velika noč

velíka nóč

Besedo velika v tej zvezi pravilno naglašujemo na i-ju, pridevnik: [velikonôčni]. Napačno: [vélika noč].

Velika planina

vélika planína

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

velika sobota

vélika sobóta

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

veliki petek

véliki pétek

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

veliki srpan

véliki srpán, vélikega srpána

 

Staro slovensko ime za avgust. Beseda srpan je sicer v 1. sklonu naglasna dvojnica ([srpán] tudi [sŕpan]), pravopis svetuje dvojnico z naglasom na zadnjem zlogu. Obliko, naglašeno na zadnjem zlogu, svetujemo tudi zato, ker je od 2. sklona naprej pravilen samo naglas na zadnjem zlogu.

veliki traven

véliki tráven

Staro slovensko ime za maj. Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Velikovec Kraj na Koroškem.

velikôvec

V Slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem Pavla Zdovca (2008) je poleg Velikôvec tudi Velikóvec.
Ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga v zborni slovenščini izgovorimo široko.
Tako je tudi v pravopisnem slovarju 2001.

veselil, razveselil

veselíl, razvesélil

Naglaševanje opisnih deležnikov na -l, zlasti še pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -ti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti delím, gradíti gradím]. Glagoli tega tipa imajo pri deležniku moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami.

veslaj, zaveslaj

vesláj, zavesláj, manjka še nekaj zaveslájev

Besedi pravilno pišemo in izgovarjamo z l-jem in ne z lj-jem, saj sta izpeljani iz nedoločnika veslati, ne pa npr. iz vesljati. Napačno: vesljaj, zavesljaj (npr. manjka le še nekaj zavesljajev).

Vesna Fabjan Slovenska tekačica na smučeh.

vésna fabján

Vevče Naselje na vzhodu Ljubljane.

vêvče

V leksikonu Slovenska krajevna imena je sicer krajevno ime Vevče obravnavano kot izgovorna dvojnica – z naglašenim širokim ali ozkim e-jem: [vêvče/vévče].
V pravopisnem slovarju 2001 je naveden le še izgovor s širokim naglašenim e-jem, ki je tudi v leksikonu zapisan na prvem mestu.
Samo široki naglašeni e je tudi v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

Vinica (pri Črnomlju) Kraj v Sloveniji.

vínica, na vínici, z vínice; v vínici, iz vínice

To krajevno ime se po pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena veže tako s predložnim parom v/iz kot na/z. Na to je opozoril tudi Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen.
Vinica pri Šmarjeti se veže s predložnim parom na/z (po leksikonu Slovenska krajevna imena).

Vinica pri Šmarjeti Kraj v Sloveniji.

vínica, na vínici, z vínice

To krajevno ime se veže s predložnim parom na/z. Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena.
Vinica v Beli krajini se po pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena veže tako s predložnim parom v/iz kot na/z.

Vogel Gora v jugovzhodnem delu Julijskih Alp; smučišče.

vógəu

Tako je v pravopisnem slovarju 2001 in Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

volilni

volílni

Volovja reber

volôvja réber, elektrárna na volôvji rébri

Beseda [réber] je ženskega spola, pomeni nagnjen svet, strmino. Izgovarjamo jo z ozkim naglašenim e-jem.

vratca

vrátca, čákajo ga še zádnja vrátca, le še nékaj vrátc do cílja

Napačno: … čakajo ga še zadnja vratica … le še nekaj vratic do cilja …

Vratca so množinski samostalnik srednjega spola, ki spada v prvo srednjo sklanjatev (vratca, vratc, vratcem, vratca, vratcih, vratci).
Pri tvorjenju pomanjševalnic za srednji spol uporabljamo pripone: -ce (bitjece), -ece (mestece), -iče (grozdjiče), -ca (vratca, jetrca, nedrca), -eca (usteca). (Prim. Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča, 2000, str. 185.)

zabavljač Človek, ki zabavlja – posmehljivo, zbadljivo govori o čem kaj slabega.

zabavljáč

V pomenu npr. človek, ki zabava občinstvo, je bolje uporabiti tujko animator. Poleg nje bi bila mogoča še manj uveljavljena izraza: zabavalci ([zabaváuci]) – izraz je izpeljan iz glagola zabavati – ali pa zabavneži.

zadolžim, zadolžen, zadolženi

zadolžím, zadolžèn, zadolžêni

Če je sedanjik naglašen na priponi, je na priponi večinoma naglašen tudi deležnik.

zakon, zakona, zakonski

zákon, zakóna, zakónski

Samostalnik naglašujemo premično, enako tudi samostalnike predlog, razlog, tovor, pehar, Jadran, Bohinj.

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors