Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Kategorija: slovenščina

Objavljeno dne

vratca

vrátca, čákajo ga še zádnja vrátca, le še nékaj vrátc do cílja

Napačno: … čakajo ga še zadnja vratica … le še nekaj vratic do cilja …

Vratca so množinski samostalnik srednjega spola, ki spada v prvo srednjo sklanjatev (vratca, vratc, vratcem, vratca, vratcih, vratci).
Pri tvorjenju pomanjševalnic za srednji spol uporabljamo pripone: -ce (bitjece), -ece (mestece), -iče (grozdjiče), -ca (vratca, jetrca, nedrca), -eca (usteca). (Prim. Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča, 2000, str. 185.)

Objavljeno dne

VevčeNaselje na vzhodu Ljubljane.

vêu̯če

V leksikonu Slovenska krajevna imena je sicer krajevno ime Vevče obravnavano kot izgovorna dvojnica – z naglašenim širokim ali ozkim e-jem.
V pravopisnem slovarju 2001 je naveden le še izgovor s širokim naglašenim e-jem, ki je tudi v leksikonu zapisan na prvem mestu.
Samo široki naglašeni e je tudi v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.

Objavljeno dne

veliki srpan

véliki srpán, vélikega srpána

 

Staro slovensko ime za avgust. Beseda srpan je sicer v 1. sklonu naglasna dvojnica ([srpán] tudi [sŕpan]), pravopis svetuje dvojnico z naglasom na zadnjem zlogu. Obliko, naglašeno na zadnjem zlogu, svetujemo tudi zato, ker je od 2. sklona naprej pravilen samo naglas na zadnjem zlogu.

Objavljeno dne

veliki traven

véliki tráven

Staro slovensko ime za maj. Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

VelikovecKraj na Koroškem.

velikôvec

V Slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem Pavla Zdovca (2008) je poleg Velikôvec tudi Velikóvec.
Ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga v zborni slovenščini izgovorimo široko.
Tako je tudi v pravopisnem slovarju 2001.

Objavljeno dne

veselil, razveselil

veselíl, razvesélil

Naglaševanje opisnih deležnikov na -l, zlasti še pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -ti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti delím, gradíti gradím]. Glagoli tega tipa imajo pri deležniku moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami.

Objavljeno dne

veslaj, zaveslaj

vesláj, zavesláj, manjka še nekaj zaveslájev

Besedi pravilno pišemo in izgovarjamo z l-jem in ne z lj-jem, saj sta izpeljani iz nedoločnika veslati, ne pa npr. iz vesljati. Napačno: vesljaj, zavesljaj (npr. manjka le še nekaj zavesljajev).

Objavljeno dne

VaršavaGlavno mesto Poljske.

varšáva

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Pri krajevnih imenih upoštevamo v slovenščini uveljavljena in ustaljena imena, t. i. eksonime, kot so zapisana v pravopisnem slovarju 2001 in Slovarju slovenskih eksonimov.

Objavljeno dne

velika noč

velíka nóč

Besedo velika v tej zvezi pravilno naglašujemo na i-ju, pridevnik: [velikonôčni]. Napačno: [vélika noč].

Objavljeno dne

Velika planina

vélika planína

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

velika sobota

vélika sobóta

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

veliki petek

véliki pétek

Z naglasom na prvem zlogu pravilno izgovarjamo večino podobnih primerov, pri katerih uporabljamo določno obliko pridevnika.

Objavljeno dne

upokojil, upokojim, upokojen, upokojenec, upokojenci

upokójil, upokojím, upokojèn, upokojênec, upokojênci

Pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -iti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti, delím], [gradíti, gradím], je pri opisnem deležniku na -l moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami. Enako velja tudi za glagole, ki nimajo brezpredponske oblike, npr. [pooblástil], [ustanôvil], [prilagódil]. Osnova glagola je pokoj, u je predpona.

Objavljeno dne

ustanovil

ustanôvil

Pri predponskih glagolih, ki imajo v nedoločniku naglas na priponi -iti, v sedanjiku pa na priponi -im, npr. [delíti, delím], [gradíti, gradím], je pri opisnem deležniku na -l moškega spola ednine naglas premaknjen za en zlog proti začetku besede v primerjavi s preostalimi deležniškimi oblikami. Enako velja tudi za glagole, ki nimajo brezpredponske oblike, kot je ustanoviti. Osnova glagola je stan, u je predpona.