To krajevno ime se veže s predložnim parom na/z. Tako je v leksikonu Slovenska krajevna imena.
Vinica v Beli krajini se po pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena veže tako s predložnim parom v/iz kot na/z.
To krajevno ime se po pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena veže tako s predložnim parom v/iz kot na/z. Na to je opozoril tudi Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen.
Vinica pri Šmarjeti se veže s predložnim parom na/z (po leksikonu Slovenska krajevna imena).
Naglašen je drugi o, ne e.
Tako je tudi v pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena; prim. tudi geslo Kóren v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.
Vas Podkoren je ime dobila po planini Kóren (članek Borisa Golca Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu).
Prim. tudi prelaz Korensko sedlo [kórensko sêdlo].
Naglas na a in izgovor z u̯ je v pravopisnem slovarju 2001 in leksikonu Slovenska krajevna imena; prim. tudi Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.
Spoštujemo lastnika imena, zato izgovor [gau̯]. Ni najpogostejši ali pričakovan, ni pa v nasprotju s pravili slovenske zborne izreke. Dvoglasniški u̯ namreč izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯].
Naglas -él je v pravopisnih slovarjih 1962 in 1951, tudi Slovenskem velikem leksikonu (2007).
Priimek Kosovel se je včasih naglaševal le na zadnjem zlogu, šele v zadnjih desetletjih ga mnogi izgovarjajo z naglasom na prvem.
Pavle Merkù v svojem delu 1300 primorskih priimkov (2004) opozori na na Krasu dobro znan priimek Kosovel kot na sestavljeni "poklicni priimek": Kosovél pomeni človeka, ki vleče koso: kosca; v drugem delu priimka je torej okrnjena oblika glagola vléči.
Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žêleṷ – želéla, želéli]).
To naglasno mesto je v pravopisnem slovarju 2001, Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja in Slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem Pavla Zdovca.
Glagoli z nedoločnikom na -éti imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine nepremični naglas: sloveti – slovel [slovéṷ]. Predpona ne vpliva na premik naglasa: [zaslovéṷ].
Znotraj te skupine glagolov je 12 takšnih, ki imajo pri opisnem deležniku za moški spol ednine v zbornem jeziku premični naglas; naglas imajo tako za zlog pred ženskimi, sredinskimi, dvojinskimi in množinskimi deležniškimi oblikami ([žíveṷ – živéla, živéli]).
V pomenu npr. človek, ki zabava občinstvo, je bolje uporabiti tujko animator. Poleg nje bi bila mogoča še manj uveljavljena izraza: zabavalci ([zabaváuci]) – izraz je izpeljan iz glagola zabavati – ali pa zabavneži.