anfán teríbl
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Kadar v francoskem jeziku -in ali -en ne stojita pred samoglasnikom, ju pri prevzemanju v slovenščino ne izgovarjamo tako, kot sta zapisana, temveč kot -en oziroma -an. Npr. Vincent [vensán], Clemenceau [klemansó], Badinter [badentêr], enjambement [anžambmá], Jospin [žospên].
Končni soglasniki so v francoščini večinoma nemi.
Končnica -es je v francoskem jeziku nema, če ni naglašena.
Francoske končne polglasnike vedno prestavimo za zlog nazaj: Sartre, Louvre …