Več zadetkov...

Generic selectors
Išči le od začetka gesla
Išči le po geslu
Išči tudi po izgovarjavi
Post Type Selectors

Objave

Objavljeno dne

TremblantSmučarsko središče v Kanadi.

tramblán, v tramblánu, iz tramblána 

v Tremblantu, iz Tremblanta

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Zvezo em pred soglasnikom prevzamemo z am.
Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika: zvezo an izgovorimo tako, kot je zapisana.

Objavljeno dne

Jurij UšakovRuski diplomat.

júrij ušakôv, z júrijem ušakôvom 

z Jurijem Ušakovom

Ohranjamo naglasno mesto, kot je v ruskem jeziku. To ni stalno.
Naglašeni o pred v-jem izgovorimo široko.
Imena na -ev in -ov imajo v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im: z Nurejevom, s Hačanovom (ne: z Nurejevim, s Hačanovim).

Objavljeno dne

Pompidoujev centerKulturni center v Parizu.

pompidújev céntər, céntər žórža pompidúja 

Center Georgesa Pompidouja

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Zvezo ge pred samoglasnikom izgovorimo ž.
Nenaglašena končnica -es je nema.
Dvočrkje ou izgovorimo u.

Objavljeno dne

Mika SosnaNemški atlet.

míka zózna, míke zózne; míkov, zóznou̯ 

Mike Sosne; Mikov, Sosnov

Nemško črko s pred samoglasnikom izgovorimo s fonemom z.

Svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki jih sklanjamo po 2. moški sklanjatvi (samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e ...), delamo s priponskim obrazilom -ov (oziroma -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š): Janša – Janšev, Saša (za moško osebo) – Sašev, Sašo – Sašev, Vanja (za moško osebo) – Vanjev, Luka – Lukov.

Objavljeno dne

Mathis Desloges Francoski tekač na smučeh.

matís delóž-, matísa delóža, z matísom delóžem; delóžeu̯  

Mathisa Deslogesa, z Mathisom Deslogesem; Deslogesev/
Deslogesov

V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Končni s se velikokrat ne izgovori, ime Mathis je izjema.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Črka s je lahko nema tudi v soglasniškem sklopu sredi besede.


Na preglas o v e za glasom č smo pozorni ne samo pri sklanjanju:
z Aljažem, z Deslogesem [z delóžem],
temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika:
Aljažev, Deslogesev/Deslogesov [delóžeu̯].

Objavljeno dne

Joël Piroe Nizozemski nogometaš.

džoél pirú; džoéla pirúja 

Joëla Piroeja

Nizozemsko dvočrkje oe izgovorimo u (francosko dvočrkje oe pa s fonemom e).
Ločevalno znamenje na e, dvojna pika, pomeni, da samoglasniškega sklopa ne izgovorimo kot en glas.
Prevzete besede praviloma izgovarjamo z ozkim e.

Objavljeno dne

Jurriën Timber Nizozemski nogometaš.

júrjen tímber, júrjena tímberja 

Jurriëna Timberja

V nizozemskem jeziku je naglas večinoma na predzadnjem zlogu.
Ločevalno znamenje na e, dvojna pika, pomeni, da to ni dvočrkje ie, ki ga izgovorimo s fonemom i (en glas). Izgovorimo namreč oba fonema:
črka i je fonem j pred nenaglašenim e-jem.

Objavljeno dne

gornikPlaninec, alpinist.

gorník 

Zaradi pomenske razlike, [górnik] je namreč veter, pa tudi rastlina, svetujemo naglas na i, tako kot je v pravopisnem slovarju 2001 in SSKJ-ju.

Objavljeno dne

jaguar ZayuMaskota svetovnega prvenstva v nogometu 2026 (povezana s sogostiteljico Mehiko).

jáguar sáju, s sájujem; sájujeṷ

z Zayujem; Zayujev

V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik; zelo redke so tiste na -u, npr. Machu Picchu [máču píkču], Machu Picchuja [máču píkčuja].
Ob podaljšavi z j smo pozorni tudi na preglas o v e: Andrej, z Andrejem; Andrejev.
Špansko črko z izgovorimo s fonemom s, ne glede na položaj v besedi.