pédro almodôvar
V španskem jeziku so besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n, naglašene na predzadnjem zlogu: Silva [sílva], Palos [pálos], Carmen [kármen].
Tiste besede, ki se končajo na soglasnik (razen -s in -n), pa so večinoma naglašene na zadnjem zlogu: Salvador [salvadór], David [davíd-], Manuel [manuél], Puyol [pujól], Fidel [fidél].
Naglasno mesto pa je zaznamovano z ostrivcem, če se ne ravna po splošnih pravilih naglaševanja v tem jeziku.
Ostrivec v španščini ni naglasno znamenje, torej ne označuje dolgega samoglasnika in ožine o-ja. Je ločevalno znamenje: za označevanje naglasnega mesta, ki se razlikuje od pričakovanega; je obvezna sestavina črke.
Prevzete besede praviloma naglašujemo z ozkim e oziroma o; ker pa naglašeni o stoji pred v-jem, ga izgovorimo široko.