V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu.
Dvočrkje rz izgovorimo s fonemom ž.
Ó pa v tem imenu po tradiciji izgovorimo o; tako je tudi po pravopisnem slovarju 2001.
V španskem jeziku so na predzadnjem zlogu naglašene besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na s oz. n: Alonso [alónso], Carlos [kárlos], Carmen [kármen].
Španska črka j se vedno izgovori s fonemom h,
prav tako g v položaju pred e in i.
žíl masné, žíla masnêja, z žílom masnêjem; žílov, masnêjev
Julesa Masseneta, z Julesom Massenetem; Julesov, Massenetev
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Črko u izgovorimo i: Curie [kirí], Auguste Renoir [ogíst], buffet [bifé] je bife.
Končnica -es je nema, če ni naglašena.
Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Musset [misé].
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi, prav tako večinoma končni soglasniki.
Za govorjenim j namesto o-ja v končnici pišemo in izgovorimo e: aluminij, z aluminijem; Tadej s Tadejem. Tako tudi pridevnik: Tadejev, kraljev/Kraljev.
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Francosko črko u izgovorimo i: Tartuffe [tartíf], Auguste Renoir [ogíst], déjà vu [dežaví], buffet [bifé] je bife.
Končni soglasniki so v francoskih besedah večinoma nemi.
Črko é izgovorimo e; nenaglašeni e-ji so pa nemi.
I pred samoglasnikom izgovorimo j: Pierre [pjêr].
Ohranjamo naglasno mesto, kot je v ruskem jeziku. To ni stalno.
Ker naglašeni e stoji pred j-jem, ga izgovorimo široko.
Izhajamo iz ruskega zapisa Рудольф Нуреев:
- mehki znak ь se po navadi opušča: Горький, Рудо́льф – Gorki, Rudolf;
- e za samoglasnikom pišemo je: Алексеев – Aleksêjev (v npr. angleščini Alekseev ali Alexeyev).
V francoskem jeziku je stalno naglasno mesto na zadnjem zlogu.
Dvočrkje ch izgovorimo s fonemom š, nenaglašena končnica -es pa je nema, zato Charles ni [čarls] kot v angleščini.
J izgovorimo ž: Jean [žán];
črko u s fonemom i: buffet [bifé] je bife.
Nenaglašeni e-ji so v francoskem jeziku nemi.
Tako je tudi po pravopisnem slovarju 2001, ePravopisu ter Slovarju slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka (ni Jerevan).
E pred r-jem izgovarjamo v prevzetih besedah široko.
Pred samoglasniki ne glede na izvirni izgovor v izgovarjamo zobnoustnično, tudi npr. imena s črko w z angleškega govornega območja: Washington [vášington], Wayne [vêjn], Wimbledon [vímbəldon] …, tako tudi črko u pred samoglasnikom: Ivo Daneu – Daneua [danéva], v Dachauu [dahávu]. Prim. tudi Gvatemala, Nikaragva, Gvajana, Gvantanamo.
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Tročrkje gli izgovorimo lj, na koncu besede pa lji.
Italijanske dvojne soglasnike izgovarjamo enojno.
V italijanskem jeziku ni stalnega naglasnega mesta.
Dvočrkje ci pred a izgovorimo č: Luciano [lučáno];
ker pa je naglas pri imenu Lucia na i, izgovorimo z i-jem: [lučíja].
Črko z izgovorimo c; v redkih primerih dz.
Dvojne soglasnike izgovarjamo kot enojne.